Slovenski medicinski dosežki na najprestižnejših ameriških univerzah

Ni zgodi se pogosto, da zaposleni v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana po povabilu predavajo na uglednih ameriških univerzah. Tudi ni pogosto, da na teh univerzah predavajo o svojih dosežkih, pravijo v ljubljanskem kliničnem centru.

To je uspelo doktorici medicine Alojziji Hočevar, strokovnjakinji in raziskovalki s kliničnega oddelka za revmatologijo Interne klinike, ki je dobila vabilo z najuglednejše medicinske fakultete Harvard Medical School v Bostonu.

Slovenski način ugotavljana sindroma suhih ust in oči Američani so Hočevarjevo prosili za pomoč pri predstavitvi metode, ki jo zdravniki v Sloveniji že dalj časa uporabljajo v rednem kliničnem delu s pacienti. Govorimo o ultrazvočni preiskavi žlez slinavk z namenom ugotavljanja prisotnosti Sjögrenovega sindroma.

Z namenom ugotavljana sprememb žlez slinavk so ultrazvok sicer uporabili že leta 1988, italijanski zdravniki pa so postavili prvi točkovnik za ločevanje zdravih žlez od obolelih. Ker je take točkovnike pogosto težko prenesti v prakso, zdravniki razvijajo svoja merila.

V tem primeru so jih tudi v Ljubljani. "Ko smo leta 2002 začeli uporabljati ultrazvočno metodo, smo na podlagi prejšnjih objav določili, katere lastnosti bomo spremljali, ter tri leta pregledovali bolnike s sumom suhih oči in ust. S pomočjo teh rezultatov smo naredili svoj točkovnik, ki ga zdaj uporabljamo za postavljanje diagnoze," nam je pojasnila Hočevarjeva.

Američane zanima slovenski točkovnik Slovenska raziskava in točkovnik sta le ena izmed 37 raziskav in 33 različnih točkovnih sistemov, ki so bili v vseh letih objavljeni v tuji literaturi. Zdaj si stroka želi poenotiti sistem in na najuglednejši medicinski fakulteti so se odločili za predstavitev ravno slovenskega sistema.

"To, da so v ZDA na Harvardu prepoznali naše delo kot pomembno in eno ključno za njihovo raziskavo za naprej, je zelo pomembno," je ponosna slovenska raziskovalka.

Kot pravi, je slovenski točkovnik zelo natančen in očitno so v tujini, ko so ga aplicirali na bolnike, ugotovili, da je ta način dober za ugotavljanje bolezni ter poznejše spremljanje in opazovanje sprememb.

Edini v Evropi, ki ultrazvok uporabljajo v vsakodnevni praksi Ultrazvočna preiskava je sicer le eden od postopkov diagnosticiranja sindroma suhih oči in ust. Potrebna je vrsta preiskav, od izpolnjevanja vprašalnikov, testiranja krvi in imunosteroloških testov do biopsije male žleze slinavke.

"Šele na podlagi rezultatov vseh teh preiskav lahko ugotovimo, ali gre za to bolezen ali ne," pravi Hočevarjeva. Posebej poudarja, da je biopsija invaziven postopek, ki je boleč in ga bolnik zato lahko tudi zavrne, zaradi česar je nemogoče ugotoviti bolezen, kaj šele ji slediti.

"Ultrazvok pa je neboleč, je široko dostopen, poceni in ni nobenih zadržkov, da ga ne bi opravili. Naredimo ga lahko v postelji, diagnozo pa imamo takoj pri roki," poudarja strokovnjakinja za žleze slinavke.

In čeprav lahko že pri 60 odstotkih bolnikov zgolj z ultrazvokom potrdijo bolezen, če so spremembe prisotne, pa je specifičnost bolezni 99-odstotna, to še vedno ni priznano diagnostično merilo. A ker zaradi morebitne odklonitve biopsije ne želijo izgubiti nobenega pacienta, na l jubljanski revmatološki kliniki že deset let rutinsko uporabljajo ultrazvočno preiskavo in so kot taki edini v Evropi. "Drugi jo uporabljajo le v študijah, v vsakodnevni uporabi pa ne," dodaja Hočevarjeva.

Sjögrenov sindrom je namreč pogosta bolezen, predvsem bolezen žensk, ki nosi dolgoročno povečano tveganje za raka, limfom. Ti bolniki potrebujejo redno, nekajmesečno spremljanje, spremembe pa ugotavljajo z ultrazvokom.