Četrtek, 10. 12. 2015, 13.39
5 let, 7 mesecev
Mariborčanka, ki sama brez organizacij pomaga številnim družinam v stiski
Katarina Goričan Pokrivač je kot profesorica zaposlena na III. Gimnaziji v Mariboru, ima svojo družino, a velik del svojega prostega časa posveti pomoči družinam v stiski.
Humanitarno delo jo veseli in spremlja že od otroštva, v tem duhu sta jo vzgajala njena starša. Dolgo časa je sodelovala pri različnih humanitarnih organizacijah, zdaj pa že nekaj let socialno ogroženim družinam in otrokom pomaga kar sama, brez kakršnekoli humanitarne organizacije.
"Do tega jim pomagam prek mreže ljudi, ki se je nekako spletla v vsem tem času. Ljudje se namreč javijo, da bi radi pomagali. Nekateri s službami, drugi s paketi hrane, oblačil ali pohištva, tretji plačajo položnice," razlaga Mariborčanka.
"Ko sva z mamico dali vlogo za oblačila, jih je dobila šele čez mesec in pol, drugi so na prošnjo za pomoč v hrani dali le zaboj jabolk in nekaj krompirja. Tak sistem je neučinkovit. Še slabše je prek države in centra za socialno delo, kjer je ogromno neprijazne birokracije," pojasnjuje Katarina, ki ji sami ob pomoči drugih dobri ljudi vse to uspe urediti in zagotoviti pomoč v nekaj dneh.
"Naj omenim le en primer, ko smo imeli starša z dveletno deklico, oba brezposelna, živeli so v slabem stanovanju in v dolgovih. Ko sem jih obiskala, sta že čez tri dni imela oba službi, urejeno stanovanje, vsa mogoča lepa in ohranjena oblačila ter obutev, pakete hrane in še plačane položnice."
"Ko obiskujem te družine, opazujem starše, ki imajo tako malo in vse, kar imajo, dajo otrokom, sebi pa ne privoščijo ničesar. To se mi zdi zelo žalostno, zato bi rada videla, da bi se združili kozmetičarke, vizažistke, modne svetovalke, frizerke, pa tudi kakšna trgovina, ki bi ponudila oblačila. Želim, da bi jih uredili ter jim privoščili en večer samo za njiju, da bi uživala na kakšni večerji ali v kinu."
Vse, ki ji želijo pomagati tem staršem omogočiti en brezskrben večer za dušo, poziva, da se ji javijo.
Za otroke pa si medtem želi, da bi bili tudi oni deležni kakšnega prazničnega obdarovanja.
"Zdaj sem že stopila v stik z različnimi društvi, dobila podporo gledališča, ki so brezplačno ponudili dvorano in opremo, zdaj moramo zbrati še nastopajoče," razlaga Katarina, ki jo to delo neizmerno veseli, še posebej pa je zadovoljna, da ji družina pri tem stoji ob strani.