Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ana Rupar

Četrtek,
10. 12. 2015,
13.39

Osveženo pred

5 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

družine v stiski

Četrtek, 10. 12. 2015, 13.39

5 let

Mariborčanka, ki sama brez organizacij pomaga številnim družinam v stiski

Ana Rupar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0
Največje zadovoljstvo v mojem življenju je pomagati drugim in ko vidim, da je nekdo srečen zaradi tega, sem srečna tudi sama, pravi Katarina, ki sama pomaga mariborskim družinam v stiski.

Katarina Goričan Pokrivač je kot profesorica zaposlena na III. Gimnaziji v Mariboru, ima svojo družino, a velik del svojega prostega časa posveti pomoči družinam v stiski.

Humanitarno delo jo veseli in spremlja že od otroštva, v tem duhu sta jo vzgajala njena starša. Dolgo časa je sodelovala pri različnih humanitarnih organizacijah, zdaj pa že nekaj let socialno ogroženim družinam in otrokom pomaga kar sama, brez kakršnekoli humanitarne organizacije.

Sama svoja humanitarna organizacija Družine, ki potrebujejo pomoč, Katarino zdaj najdejo že kar same in prosijo za pomoč. Katarina pa jim pomaga na vse mogoče načine – gre z njimi na center za socialno delo in jim pomaga pri izpolnjevanju vlog, saj pogosto od države niti ne dobijo vsega, kar jim pripada, pomaga jim pri iskanju službe, stanovanja, pa tudi pri hrani, oblačilih, obutvi, pohištvu. Skratka, vse, kar potrebujejo.

"Do tega jim pomagam prek mreže ljudi, ki se je nekako spletla v vsem tem času. Ljudje se namreč javijo, da bi radi pomagali. Nekateri s službami, drugi s paketi hrane, oblačil ali pohištva, tretji plačajo položnice," razlaga Mariborčanka.

Pomoč potrebujejo takoj, ne šele čez mesec in pol Zakaj Katarina raje dela sama kot v okviru kakšne organizacije? Na eni strani, ker društva običajno vzamejo provizijo, poleg tega pa so postopki reševanja vedno predolgi.

"Ko sva z mamico dali vlogo za oblačila, jih je dobila šele čez mesec in pol, drugi so na prošnjo za pomoč v hrani dali le zaboj jabolk in nekaj krompirja. Tak sistem je neučinkovit. Še slabše je prek države in centra za socialno delo, kjer je ogromno neprijazne birokracije," pojasnjuje Katarina, ki ji sami ob pomoči drugih dobri ljudi vse to uspe urediti in zagotoviti pomoč v nekaj dneh.

"Naj omenim le en primer, ko smo imeli starša z dveletno deklico, oba brezposelna, živeli so v slabem stanovanju in v dolgovih. Ko sem jih obiskala, sta že čez tri dni imela oba službi, urejeno stanovanje, vsa mogoča lepa in ohranjena oblačila ter obutev, pakete hrane in še plačane položnice."

Starše želi presenetiti s stilsko preobrazbo in večerom v dvoje Pomoč za ljudi v stiski Katarina sicer išče tudi prek objav na facebooku. Tako smo jo našli tudi mi, in sicer prek ene zadnjih pobud, s katero želi v veselem decembru na poseben način presenetiti starše iz družin v stiski.

"Ko obiskujem te družine, opazujem starše, ki imajo tako malo in vse, kar imajo, dajo otrokom, sebi pa ne privoščijo ničesar. To se mi zdi zelo žalostno, zato bi rada videla, da bi se združili kozmetičarke, vizažistke, modne svetovalke, frizerke, pa tudi kakšna trgovina, ki bi ponudila oblačila. Želim, da bi jih uredili ter jim privoščili en večer samo za njiju, da bi uživala na kakšni večerji ali v kinu."

Vse, ki ji želijo pomagati tem staršem omogočiti en brezskrben večer za dušo, poziva, da se ji javijo.

Za otroke pa si medtem želi, da bi bili tudi oni deležni kakšnega prazničnega obdarovanja.

Organizirati želi tudi večje dobrodelne dogodke Poleg tega zdaj dela tudi že na večjih dogodkih, želi si namreč organizirati dobrodelni koncert, na katerem bi zbirali sredstva za dva dečka, ki nujno potrebujeta operacijo v tujini, a si je starši ne morejo privoščiti. Prvi bo brez operacije na eno oko oslepel, drugi s cerebralno paralizo pa bi lahko z operacijo shodil.

"Zdaj sem že stopila v stik z različnimi društvi, dobila podporo gledališča, ki so brezplačno ponudili dvorano in opremo, zdaj moramo zbrati še nastopajoče," razlaga Katarina, ki jo to delo neizmerno veseli, še posebej pa je zadovoljna, da ji družina pri tem stoji ob strani.

Ne spreglejte