Petek, 5. 7. 2013, 11.12
7 let, 3 mesece
S prstnimi odtisi le (še) ni tako preprosto kot v nanizankah
Uporaba prstnih odtisov v kriminalistiki žal ni tako učinkovita, kot je videti na televizijskih nanizankah. Nova metoda obeta boljše izkoristke ter s tem tudi več ujetih in obsojenih kriminalcev.
Ko se prst dotakne neke površine, za seboj pusti plasti potu in naravnih kožnih olj v vzorcu, značilnem za vsakega posameznika. Verjetnost, da bi imela dva posameznika enak prstni odtis, je ena proti 64 milijard, zato so prstni odtisi odlični identifikatorji – če jih preiskovalcem le uspe zajeti v celoti in kakovostno.
Prstni odtisi na prizorišču zločina so izredno zanesljive priče dogajanj, zato jih kriminalisti uporabljajo že več kot stoletje. Toda v praksi je po navedbah znanstvenikov z univerze v Leicestru (Velika Britanija) in tamkajšnje policije le dobra desetina vseh prstnih odtisov, ki jih preiskovalci najdejo, primerna za dokazno gradivo na sodišču.
Znanstveniki z britanske univerze v Leicestru, francoskega instituta Laue-Langevin v Grenoblu in britanskega raziskovalnega središča ISIS v Didcotu, nedaleč Oxforda, so namesto prahu, ki se oprijema prstnega odtisa, ustvarili polimer, ki se ne. Obenem se ta polimer oprijema kovinske površine in v navzočnosti električnega toka ta plast spremeni barvo, ne pa tudi prstnega odtisa, ki deluje kot izolator, zato se prstni odtis izriše skoraj tako kot negativ filma.
Polimer ima še dodatno zaželeno lastnost, da pod vplivom svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja določenih valovnih dolžin oddaja svetlobo drugih barv, kar je še dodaten pripomoček za natančnejše ugotavljanje prstnih odtisov.