S prstnimi odtisi le (še) ni tako preprosto kot v nanizankah

Ko se prst dotakne neke površine, za seboj pusti plasti potu in naravnih kožnih olj v vzorcu, značilnem za vsakega posameznika. Verjetnost, da bi imela dva posameznika enak prstni odtis, je ena proti 64 milijard, zato so prstni odtisi odlični identifikatorji – če jih preiskovalcem le uspe zajeti v celoti in kakovostno.

Prstni odtisi na prizorišču zločina so izredno zanesljive priče dogajanj, zato jih kriminalisti uporabljajo že več kot stoletje. Toda v praksi je po navedbah znanstvenikov z univerze v Leicestru (Velika Britanija) in tamkajšnje policije le dobra desetina vseh prstnih odtisov, ki jih preiskovalci najdejo, primerna za dokazno gradivo na sodišču.

Nova metoda predvsem za kovinske predmete Kar imajo povedati britanski in francoski znanstveniki bo zato glasba za ušesa kriminalistov in državnih tožilcev: nova tehnologija, ta temelji na fluorescenčnem polimeru, ki s spreminjajočo se barvo opozori na prstni odtis, je zlasti učinkovita pri prstnih odtisih na kovinskih predmetih. Prstni odtisi na pištolah, nožih, strelivu in drugih kovinskih predmetih so praviloma očem nevidni, zato jih storilci pri poskusih uničevanja dokaznega gradiva velikokrat spregledajo.

Pri tradicionalnih metodah prstni odtisi hitro propadajo Težava z običajnim načinom iskanja prstnih odtisov s prahom je, da zaradi vsebnosti sicer majhne količine potu in kožnih maščob prstni odtisi zelo hitro propadajo s časom ter zaradi vplivov okolja in drugih tekočin, na primer med izpiranjem. Posledično si preiskovalci, ki tako sicer uspejo najti prstni odtis, z njim pogosto ne morejo veliko pomagati, če so njihove značilnosti premalo razpoznavne.

Znanstveniki z britanske univerze v Leicestru, francoskega instituta Laue-Langevin v Grenoblu in britanskega raziskovalnega središča ISIS v Didcotu, nedaleč Oxforda, so namesto prahu, ki se oprijema prstnega odtisa, ustvarili polimer, ki se ne. Obenem se ta polimer oprijema kovinske površine in v navzočnosti električnega toka ta plast spremeni barvo, ne pa tudi prstnega odtisa, ki deluje kot izolator, zato se prstni odtis izriše skoraj tako kot negativ filma.

Dobri rezultati že z manjšimi količinami Prednost nove metode je tudi v tem, da je z njo mogoče pridobiti kakovostna dokazna gradiva že z bistveno manj intenzivnimi prstnimi odtisi – že komaj nekaj nanometrov debela plast s snovi na prstu bo uspešno preprečila pretok električnega toka, ki bo sicer obarval polimer na drugih delih kovinskega predmeta. Zaradi povsem drugačnega pristopa glede na obstoječe metode se nova metoda ne tepe z njimi, temveč jih dopolnjuje.

Polimer ima še dodatno zaželeno lastnost, da pod vplivom svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja določenih valovnih dolžin oddaja svetlobo drugih barv, kar je še dodaten pripomoček za natančnejše ugotavljanje prstnih odtisov.

Po laboratoriju sledijo izzivi realnega okolja Znanstveniki se sicer zavedajo, da so obetavne rezultate dosegli v laboratorijskih razmerah, zato bodo nadaljevali preizkuse tudi v bolj realističnih okoljih v upanju, da bodo tudi v težavnejših razmerah dosegli primerljive uspehe.