Ponedeljek, 3. 1. 2022, 22.32
2 leti, 3 mesece
"V Sloveniji imamo preveč ljudi z minimalno plačo"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,98
22
"Številna podjetja si zaradi rasti najemnin in cen produktov zvišanja plač pač ne morejo privoščiti. V Sloveniji tega za zdaj še ni, vendar sindikati že napovedujejo zahteve po višjih plačah," pravi Lan Filipič, direktor v družbi Deloitte Slovenija.
Lan Filipič je direktor v svetovalni družbi Deloitte Slovenija. Sicer je predvsem specialist za banke in finančne trge, vendar kot direktor v Deloittu sledi tudi dogajanju v drugih gospodarskih panogah. Nekaj let je preživel v kriptosvetu, več kot pet let pa se je ukvarjal tudi z upravljanjem premoženja.
"Povišana inflacija najverjetneje ne bo zelo kratkotrajen pojav in bo trajala več četrtletij. Vendar pa ne pričakujem več velikih skokov cen. Rast cen surovin in živil se bo nadaljevala še nekaj časa," pravi Lan Filipič iz Deloitta.
V zadnjih mesecih številni strašijo z inflacijo. Kako upravičen je strah?
Inflacija že postaja težava. Vendar je treba poudariti razliko med izračunano inflacijo, torej številkami, ki jih beremo v medijih, in pa inflacijo, ki jo potrošniki in podjetja v resnici občutimo. Razkorak med obema vrstama inflacije je v primeru različnih nakupnih košaric namreč lahko zelo velik. Medtem ko nam govorijo, da so se stvari podražile za nekaj odstotkov, pa na primer v trgovinah iz prve roke vidimo, da so podražitve na številnih izdelkih veliko večje. Sodelavci iz Deloitta, ki so strokovnjaki za trgovsko panogo, že nekaj časa opažajo rast cen najpogostejših izdelkov v maloprodaji, ki jih posamezni trgovci gledajo pri konkurenci za postavljanje lastnih cen. Večinoma gre za široko dostopne in prepoznavne proizvode, katerih maloprodajna cena se več let skoraj ni spremenila. Gre na primer za maslo, mleko, meso, ribe … Zelo osnovna živila so se podražila tudi za 20 odstotkov in več. Sicer se niso toliko podražile "osnovne" izvedbe teh izdelkov, so se pa bolj podražile "premium" in "bio" različice teh izdelkov.
Bo inflacija vztrajala? Gre za kratkoročen pojav zaradi težav v dobavnih verigah zaradi koronavirusa?
Povišana inflacija najverjetneje ne bo zelo kratkotrajen pojav in bo trajala več četrtletij. Vendar pa ne pričakujem več velikih skokov cen. Rast cen surovin in živil se bo nadaljevala še nekaj časa. Pri trenutni inflaciji prav tako obstajajo razlike med posameznimi trgi. V Evropi je tako na primer cena zemeljskega plina dobesedno eksplodirala za 350 odstotkov, medtem ko se je plin v ZDA v tem obdobju celo pocenil. Inflacijski učinki torej niso simetrični med posameznimi trgi. Velike razlike so tudi pri hrani. Sicer so osnovna živila razmeroma globalizirana, vendar pa so, ker vse več ljudi želi kupovati lokalno in zdravo hrano, cene zelo različne med posameznimi trgi. Zato pričakujem nadaljnjo rast cen lokalne hrane tudi zaradi vse dražjih gnojil. Kmetje v Sloveniji in v sosednjih državah so zaradi višje cene in tudi slabše dostopnosti letos uporabljali manj gnojil, kar se bo poznalo prihodnje leto v količinah in ceni lokalne hrane.
Kaj pa nepremičnine? V Sloveniji smo predvsem letos priča visoki rasti cen stanovanj in hiš.
Nepremičnine in pa tudi druga naložbena sredstva so najlepši primer inflacije, ki jo občutimo, vendar je ne vidimo v enaki meri v uradnih številkah. Vemo pa, da če danes kupiš stanovanje, za posojilo vsak mesec odšteješ pomemben del svoje plače.
Pa bi sami zdaj kupili stanovanje?
Zakaj pa ne. Za pravo ceno. Vendar bi raje pojasnil, kako vidim pravo ceno nakupa nepremičnine. Sicer je cena stanovanja pomembna in cene nepremičnin so danes visoke. To se dogaja v vseh državah, ne samo v Sloveniji. Vendar pri nakupu nepremičnine ni pomembna samo cena stanovanja, temveč tudi cena posojila. Kadar so obresti visoke, cene nepremičnin pa nizke, je lahko skupni strošek nakupa primerljiv ali pa celo višji kot takrat, ko so cene nepremičnin visoke, so pa poceni posojila. Pomembno je torej gledati ves strošek nakupa nepremičnine, vključno s plačanimi obrestmi skozi leta.
Banke danes hipotekarna posojila ponujajo po nižjih fiksnih obrestnih merah, kot je inflacija. Se bo ta trend nadaljeval oziroma kdaj se bo končal?
Obrestne mere bodo sicer rasle, vendar kratkoročno ne veliko. Torej v naslednjih četrtletjih ne bodo zrasle za nekaj odstotnih točk. Zato ponovitve scenarija izpred prejšnje krize, ko so najprej centralne banke hitro dvigovale obrestne mere, temu pa je sledil še posojilni krč krize, ne vidim. Glavna razloga sta velika zadolženost držav, te si trenutno višjega stroška obresti pač ne morejo privoščiti, in želja po nadaljevanju gospodarskega okrevanja.
Torej se bo tiskanje denarja nadaljevalo?
Da, čeprav z nižjo hitrostjo kot do zdaj. Predvsem potrebujemo denar v zahodnih državah zaradi preobrazbe gospodarstva. Volivci si želimo bolj čistega okolja in zmanjšanja svojega ogljičnega odtisa. In to ne bo poceni. V zadnjih letih so države trošile denar predvsem za tekočo potrošnjo in vzdrževanje statusa quo zaradi epidemije koronavirusa, zdaj pa bo potreben denar za naložbe. Vse bo potekalo bolj počasi, na tej točki si nihče ne bo upal ustaviti gospodarske rasti. Naložbe celo lahko dodajo dodaten zagon gospodarski rasti.
Povsod v Evropi podjetja tarnajo, da ni delovne sile. Bo ogromno povpraševanje skupaj z inflacijo vendarle začelo dvigovati tudi plače? Kaj opažate pri svojih strankah?
Pomanjkanje kakovostne delovne sile opažamo povsod. Sicer plače še niso začele preveč rasti. Podjetja tudi menijo, da bodo trenutne razmere rešile s povečanjem produktivnosti, vendar v nekaterih panogah to zagotovo ni mogoče. Lep primer so ZDA, kjer so zaradi pomanjkanja delovne sile že zaprti trgovine in gostinski lokali. Ne zaradi pomanjkanja povpraševanja, ampak ker ni ljudi, ki bi delali za ponujeno plačilo. Zaradi državnih pomoči in dragega zasebnega šolstva se namreč rekordno število ljudi odloča, da "se jim ne splača" več hoditi v službo. Ta fenomen je predvsem prizadel ženske, saj se je njihov delež v delovni aktivni populaciji znižal za nekaj odstotnih točk. Posledično se to zelo pozna na vsem trgu dela, stopnja brezposelnosti pa je videti nižja, kot je v resnici
Sledi torej tudi dvig minimalne plače v Sloveniji?
To bo predvsem politično vprašanje. Imamo pa v Sloveniji preveč ljudi z minimalno plačo in smo v zelo nenavadnem položaju, ko človek s povprečno plačo ni več posojilno sposoben za najem stanovanjskega posojila. Dolgoročno takšne razmere niso vzdržne.
Koronavirus je porušil tudi dobavne verige. Kdaj bomo lahko spet dobili nov avtomobil prej kot v enem letu?
Še nekaj časa ne. Če pogledamo samo cene ladijskega transporta, te še vedno ostajajo na visoki ravni. Velik del sistema dobav v gospodarstvu je porušen, tudi pri največjih svetovnih podjetjih. Dobavne verige, ki so jih gradili desetletja, danes ječijo pod stresom stroškov in zamud.
Kdaj bodo pa dobavne verige spet delovale kot v obdobju pred koronavirusom?
Nekaj let zagotovo še ne.
"Zelo me skrbijo nekateri gospodarski sektorji. Ne samo Slovenija, večina razvitih držav bo v nadaljevanju zelo omejila proračunsko pipico za zasebni sektor zaradi ukrepov za zajezitev koronavirusa. In za številna podjetja bo to najverjetneje pomenilo konec," opozarja Lan Filipič.
Kakšne učinke bo to imelo na gospodarstvo? Veliko se v zadnjem obdobju govori, da bomo ob visoki inflaciji kmalu imeli tudi stagnacijo gospodarstva. Sicer je pravo dogajanje v gospodarstvu zaradi prevelikih vplivov ukrepov proti koronavirusu še težko oceniti.
Res je, težko je napovedati karkoli. Težava je namreč večplastna. Prej sem govoril o razlikah med surovinami. Ponavadi vidimo, da se cene surovin ves čas vračajo k nekemu povprečju. Včasih so nad povprečjem, včasih pa pod povprečjem. Ključen dejavnik v tem delu je elastičnost ponudbe oziroma, po domače, kako hitro se proizvajalci lahko odzovejo na, recimo, povečanje povpraševanje in višje cene. Da postavijo novo tovarno, da odprejo nov rudnik … Ker smo v zahodnih državah bolj osredotočeni na obnovljive vire energije in čiste tehnologije, ima veliko podjetij težavo dostopati do financiranja povečanja proizvodnih in drugih zmogljivosti. Ker te ne temeljijo na čistih tehnologijah, jih banke in drugi financerji nočejo več finančno podpreti. Hkrati so se povečale tudi okoljevarstvene zahteve in s tem dodatno otežile odpiranje dodatnih zmogljivosti podjetij. Pa se to ne dogaja le v Evropi in ZDA, temveč povsod po svetu. Ne razumite me narobe, tudi sam želim živeti v čistem svetu in kot družba moramo poskrbeti za bolj trajnosten jutri. Se pa moramo obenem kot družba zavedati, da zeleni prehod ne bo poceni in bo imel veliko tudi negativnih eksternalij. Kot je inflacija.
Je zaradi vsega tega, kar ste omenili, tudi v zadnjem letu visoka rast energentov?
Zagotovo. Je pa treba razumeti, kaj se v resnici dogaja na trgih. Vzemimo za primer elektriko. V Sloveniji imamo na primer jedrsko elektrarno v Krškem, Teš in hidroelektrarne, ki zagotavljajo glavnino stabilne dobave elektrike. To elektriko se kupuje prek dolgoročnih pogodb, saj ne sme biti ogroženo delovanje nobenega pomembnega dela družbe in dobava električne energije mora biti stalna. Imamo pa tudi dodatne potrebe po električni energiji, ki se jo kupuje sproti. In cena te "dodatne" električne energije je v zadnjem letu poletela v nebo. Skoraj enake razmere so pri zemeljskem plinu. Zato se energenti iz vidika končnega potrošnika in podjetij niso podražili toliko, kot to kaže dogajanje na borzah.
Medtem se Evropa spet zapira, tokrat zaradi omikrona. Kaj to pomeni za gospodarstvo v letu 2022?
Zelo me skrbijo nekateri gospodarski sektorji. Ne samo Slovenija, večina razvitih držav bo v nadaljevanju zelo omejila proračunsko pipico za zasebni sektor zaradi ukrepov za zajezitev koronavirusa. In za številna podjetja bo to najverjetneje pomenilo konec.
O katerih gospodarskih sektorjih govorimo?
Predvsem trgovina, gostinstvo in turizem. Spletna trgovina bo sicer rasla, v težavah bodo v letu 2022 predvsem fizične trgovine. Pestili jih bodo pomanjkanje kadra, naraščanje stroškov in pripravljenost ljudi, da kupujejo nove stvari. Turizem sicer v Sloveniji trenutno dosega visoke cene, vendar predvsem zaradi bonov. Ko pa se bo to končalo, bo tudi turizem imel težave z visokimi stroški, manjšo zasedenostjo in pomanjkanjem kadra.
Torej lahko dokončno rečemo, da je internet zmagal?
Digitalizacija bo zagotovo, poleg na primer okoljevarstvenega vidika, eden od najmočnejših virov sprememb v gospodarstvu in družbi v prihodnjih letih.
Sami ste bili pred nekaj leti tudi v svetu kripta in blockchaina. Lahko rečemo, da je ta svet dokončno dokazal, da ne gre nikamor?
Blockchain in kriptosvet bosta ostala. Vprašanje pa je, v kakšni obliki in na kakšen način. Deloitte je pomagal več vodilnim finančnim skupinam, kako se strateško pripraviti na spremembe, ki jih prinaša blockchain, in poiskati najprimernejši odgovor, da sodelujejo v teh spremembah. Takšnega povpraševanja pri nas v regiji (še) ni.
Osebno menim, da bomo šele z decentraliziranimi aplikacijami in web 3.0 videli, kakšne spremembe bo prinesel blockchain. Je pa tudi kriptosvet pokazal, da je za številne nekakšna rešitev za nestrinjanje z obstoječim delovanjem sveta.
22