SiolNET. Posel danes Sanjska služba
Vsebino omogoča Biotehniška fakulteta Ljubljana
  • Messenger
  • Messenger

Biotehniška fakulteta – študij v zelenem okolju

Vsebino omogoča Biotehniška fakulteta Ljubljana

Biotehniško fakulteto sta preteklo leto poleg številnih dosežkov in priznanj tako študentov kot profesorjev zaznamovala dva visoka jubileja, 100-letnica študija biologije in 70-letnica študija gozdarstva.

Ob 100-letnici študija biologije je bil organiziran simpozij, na katerem so bile poleg zgodovine študija predstavljene posamezne katedre oziroma področja raziskovanja v okviru Oddelka za biologijo. Posebej velja izpostaviti mednarodni dosežekin sicer analizo genoma človeške ribice.

Na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire so ob visokem jubileju odprli pokriti paviljon, ki ponuja izredne priložnosti za druženje in predstavitev številnih umetniških del študentov, diplomantov, profesorjev ali drugih avtorjev, ki so povezana z gozdarstvom.

Pozitiven odnos do študija in študentov na fakulteti pa se kaže tudi v odličnem sodelovanju s Študentsko organizacijo in Študentskim svetom Biotehniške fakultete. Diplomante fakultete smo povprašali, kako jim pridobljeno znanje in izkušnje pomagajo na poslovni poti ter kaj bi izpostavili kot prednost študija na Biotehniški fakulteti.

Biotehnična fakulteta Posel danes Iz prve roke o Biotehniški fakulteti: za slovenske študente, ki iščejo priložnost zunaj predavalnic

Zakaj agronomija?

Tomaž Sartori, nekdanji študent visokošolskega strokovnega študijskega programa Kmetijstvo – agronomija in hortikultura, vodi celotno posestvo (Vina Sartori). Njihovi proizvodi so prejeli številne nagrade, tudi mednarodne. O študiju agronomije na Biotehniški fakulteti je povedal: "Vedno sem bil naravoslovni tip človeka, po drugi strani pa je na izbiro študija vplivalo tudi to, da je moj oče agronom. Najbolj sta mi bili všeč velika raznolikost predmetov ter (takratna) možnost specializacije, ki me je najbolj pritegnila. Pridobljeno znanje veliko uporabljam in ga uspešno dopolnjujem s prakso. Če bi lahko čas zavrtel nazaj, bi ga zavrtel v študentska leta. Ne zato, ker bi kaj drugače naredil, ampak zato, ker je bilo res super: od profesorjev, kolegov do terenskih vaj. Resnično lahko rečem, da so študentska leta najlepša."

biotehniška fakulteta

Na Biotehniški fakulteti v času poletnih počitnic poteka Poletna šola Biotehniške fakultete, v letu 2019 z naslovom Biotehnika za potrebe 21. stoletja: Kako nahraniti 10 milijard ljudi?, v osrčju kočevskih gozdov pa je Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire organiziral poletni gozdarski tabor.

Hkrati v soorganizaciji fakultete potekajo tudi druge poletne šole, poletna šola za študente agronomije Geography of Food, poletna šola za študente gozdarstva Alpine forests are Rock Stars!, poletna šola za študente lesarstva Vmesne faze na bioloških-lignoceluloznih materialih in druge.

Zakaj biologija?

Dr. Janja Zajc, univ. dipl. biol., znanstvena sodelavka na Oddelku za varstvo rastlin Kmetijskega inštituta Slovenije in na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo Nacionalnega inštituta za biologijo, je o študiju biologije na Biotehniški fakulteti povedala: "Za študij biologije sem se odločila zaradi želje iz otroških let po raziskovanju vsega živega. Kot majhno deklico me je dedek še posebej navdušil s tem, ko mi je podaril mikroskop, s katerim se mi je odprl nov svet. Med študijem je moje navdušenje še raslo in zelo hitro sem se ogrela za svet gliv, ki nam ga je predstavila prof. dr. Nina Gunde-Cimerman. Na Katedri za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov sem raziskovala že med pisanjem diplomskega dela, med doktorskim študijem, kasneje pa tudi med podoktorskim usposabljanjem. V tem času sem dobila veliko znanja od ožjih sodelavcev ter priložnosti za obiske največjih znanstvenih srečanj po vsem svetu in mreženje z najboljšimi znanstveniki s področja. Na študij in službo na Oddelku za biologijo imam lepe spomine in močne vezi. Celo tako močne, da si tudi v prihodnje želim sodelovanja na temo projekta, ki ga prijavljam – potencial gliv za nadzor rastlinskih bolezni."

biotehniška fakulteta

Ob visokem jubileju študija biologije na Univerzi v Ljubljani in izpostavljenem mednarodnem projektu Genomske analize človeške ribice velja opozoriti tudi na številne aktivnosti profesorjev in raziskovalcev, ki so usmerjene v prenos znanja v prakso ali promocijo znanosti v družbi.

Za drugo je Slovenska znanstvena fundacija prof. dr. Tomu Turku podelila častni naslov komunikator znanosti za leto 2018 ter zaposlenim na oddelku, članom znanstvenega odbora Naravoslovne olimpijade Evropske unije 2018, priznanje prometej znanosti za odličnost v komuniciranju.

Zakaj biotehnologija?

Aleš Ogrinec, alumni magistrskih študijev 2. stopnje Prehrana ter Biotehnologija, je o študiju na Biotehniški fakulteti povedal: "Po študiju sem opravljal delo analitika v podjetju Lek. Zdaj sem zaposlen kot tehnolog v lastni pivovarni Barut Brewing and Blanding. Že med študijem sem ljubiteljsko varil pivo in na tekmovanjih ljubiteljev domačega piva doma in v tujini osvojil številna odličja v različnih kategorijah. Leta 2018 je bilo v okviru sejma GASTExpo organizirano prvo tekmovanje malih pivovarn v Sloveniji, kjer je naša pivovarna po oceni strokovne komisije zasedla 1. mesto in osvojila naziv najboljše pivo leta 2018. Za študij biotehnologije na 2. stopnji sem se odločil, ker me je biologija zanimala že od mladih nog, po naravi pa sem zelo tehničen tip človeka. Biotehnologija združuje oboje, zato je bil to idealen študij. Študij biotehnologije zajema zelo širok spekter različnih znanj, ki po študiju dajejo veliko možnosti za zaposlitev na različnih področjih."

biotehniška fakulteta Foto: arhiv UL BF

Profesorji in raziskovalci svoja spoznanja, ki so tudi mednarodno zelo odmevna, redno predstavljajo tako strokovni kot širši javnosti.

Prof. dr. Ines Mandič Mulec, predstojnica Katedre za mikrobiologijo, Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in nosilka programske skupine Mikrobiologija in biotehnologija živil in okolja, je tako v sklopu dogodkov Skodelica znanosti, ki jih organizira Znanosti na cesti, na poljuden način predstavila raziskave in dosežke glede kemičnega "klepetanja" med mikrobi.

Zakaj gozdarstvo?

Andrej Verlič, vodja naravovarstvene Službe Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib pri JP VOKA SNAGA d.o.o. in prejemnik priznanja Evropskega foruma za urbano gozdarstvo za Mladega urbanega gozdarja leta 2012, je o študiju gozdarstva povedal: "Za študij gozdarstva sem se odločil zaradi daljšega druženja z gozdarjem, ki mi je v tistem času predstavil svoj poklic. Moje kasnejše delo sicer ni bilo takšno, saj je šlo v smer raziskovanja in naravovarstva. Všeč mi je bila celotna izkušnja, predvsem pa trajno vcepljeno dolgoročno, čezgeneracijsko razmišljanje. Redno delo mi pogosto prikliče marsikateri spomin, obraze, misel, nasvet in izkušnjo. S profesorji in asistenti smo imeli dobre odnose. Z nekaterimi študentskimi kolegi smo danes sodelavci, vsak med njimi pa je prispeval svoj delež k odnosu, ki ga imam do gozda oziroma narave in področja, na katerem delam."

biotehniška fakulteta Foto: arhiv UL BF

biotehniška fakulteta Foto: arhiv UL BF

Na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire za prenos znanja v prakso vsako leto organizirajo Gozdarske študijske dni, v letu 2020 bodo izpostavili vodo v gozdu in gozdnem prostoru. Na posvetu z naslovom VODA IN GOZD bodo tako izbrani razpravljavci predstavili dozdajšnje izkušnje, izzive in potrebe v zvezi z delovanjem vode v krajini, varovanjem vodnega režima, urejanjem povirij in hudourniških območij ter ukrepe, ki jih izvajamo ob gospodarjenju z gozdom. Osvetlili bodo glavne direktne ukrepe in indirektne vplive, s katerimi človek vpliva na gozd in gozdni prostor v povezavi z vodo in vodnim režimom. Zbrani prispevki bodo združeni v zborniku, ki ga bodo prejeli vsi udeleženci posveta. Na Gozdarskih študijskih dneh bodo tako sledili tradiciji ter pregledali trenutna dogajanja in izkušnje na družbeno aktualnem področju gozdarstva.

Zakaj krajinska arhitektura?

Aljaž Babič mag. inž. kraj. arh. Krajinskoarhitekturni portfolio (do 2017): https://aljazbabic89.wixsite.com/abportfolio je o študiju, ki ga je na Biotehniški fakulteti na Oddelku za krajinsko arhitekturo, začel leta 2009 povedal: "K izboru študija me je najbolj pritegnila struktura študijskega programa, ki zajema širok spekter različnih tehničnih, naravoslovnih in oblikovalskih znanj. Raznolika znanja, pridobljena med študijem omogočajo izbor nadaljnjega udejstvovanja na številnih področjih, kjermenim, da se skriva največji čar tega programa. Sam sem pridobil izkušnje z delom na področju oblikovanja in urejanja prostora v krajinskoarhitekturnem biroju že med študijem. Po uspešno zaključenem magisteriju v začetku leta 2017 pa sem za nekaj časa odšel delat v tujino. Po mojih izkušnjah smo že povprečni študenti in študentke tega programa Univerze v Ljubljani, tako v Evropi kot čez lužo zelo dobro sprejeti, saj smo že samo z zaključenim študijem, čeprav brez konkretnejšega dela v praksi, več kot konkurenčni študentom krajinske arhitekture v drugih državah. Po izkušnjah z delom v Belgiji sem se vrnil v Ljubljano, kjer sedaj delujem na področju krajinskoarhitekturnega oblikovanja in drugih likovnih disciplin.Študija na Biotehniški fakulteti se rad spominjam, ne le zaradi izjemnih profesorjev in spletenih prijateljstev, temveč tudi zaradi samega ambienta, s soncem obsijanih polj, potoka in zvokov živalskega vrta v zavetju Rožnika."

biotehniška fakulteta Foto: arhiv UL BF

Za študente so izredno pomembne tudi mednarodne priložnosti, ko sami odidejo na študij ali prakso v tujino. V šolskem letu 2018/2019 je bilo v okviru programa Erasmus+ na izmenjavi na Biotehniški fakulteti 87 mobilnosti tujih študentov, kar 122 študentov fakultete pa se je odločilo za mednarodno mobilnost v tujino. Pedagoško delo in raziskave na fakulteti pa vsako leto bogatijo tudi najboljši mladi raziskovalci in profesorji v Evropi, ki s pomočjo mednarodnih programov in projektov, tudi programa Marie Sklodowska Curie Individual Fellowships, delujejo na fakulteti.

Zakaj lesarstvo?

Dr. Janez Tratar, univ. dipl. inž. les., je o študiju in delu v družinskem podjetju povedal: "Delo, ki ga opravljam v družinskem mizarstvu, je zelo raznoliko. Ker smo manjše podjetje, zajema praktično vse od priprave projekta do končne izvedbe. Delo z lesom mi je bilo blizu že od mladih nog, saj sem se v mizarski delavnici igral že v otroštvu, zato se je zdela odločitev za študij lesarstva naravna. Skupaj z željo po nadaljevanju družinskega posla je tudi domača obrt imela svojo težo pri odločitvi za študij. Iz študijskih let so mi najbolj ostale v spominu ekskurzije in tisti del, kjer smo pridobljeno znanje lahko prenesli v prakso, to je v različnih lesnopredelovalnih podjetjih ali na vajah. Všeč mi je tudi širok spekter znanj, ki jih ponuja študij. Za vsakega se najde področje, ki ga še posebej pritegne - naj bo to primarno žagarstvo ali finalne, površinske obdelave. Pridobljeno znanje v domačem podjetju s pridom nadgrajujem in trenutno posodabljamo proizvodnjo z novimi programi ter stroji. Suvereno znanje mi omogoča, da se spoprimem s strahom pred spremembami, ki pa so v današnjem poslovnem svetu vedno bolj nujne. Spomin na študij je povezan tudi z zelenim okoljem, super kolektivom in kolegi. Za nekoga, ki ga pritegne tehnika in delo z naravnimi materiali, je študij na Biotehniški fakulteti zagotovo prava izbira."

biotehniška fakulteta Foto: arhiv UL BF

Profesorji in raziskovalci Oddelka za lesarstvo redno sodelujejo z gospodarstvom in s svojim znanjem bogatijo družbeno pomembne projekte. V projektu Ljubljanica, ki je bil namenjen podvodnim raziskavam, konzervaciji in predstavitvi deblaka iz 2. stoletja pr. n. št. ter drugim vsebinam, so sodelovali tudi profesorji in raziskovalci oddelka. Unesco je vsem sodelujočim pri projektu podelil znak najboljših praks za podvodno kulturno dediščino. Prof. dr. Katarina Čufar je izpostavila: "Les deblaka je bil videti dobro ohranjen, analize pa so pokazale, da so lastnosti lesa zaradi delovanja bakterij zelo spremenjene. Naše analize so pripomogle, da smo deblak dokaj natančno datirali." Znanje in izkušnje z Biotehniške fakultete so torej pomembne tudi pri identifikaciji oziroma varovanju podvodne kulturne dediščine. Med bolj odmevnimi projekti sta še raziskavi rimske ladje iz Lip in najstarejšega kolesa na svetu.

Zakaj mikrobiologija?

Dr. Jerica Sabotič, ki se je po študiju mikrobiologije zaposlila na Odseku za biotehnologijo Instituta Jožef Stefan, kjer je tudi izvajala doktorsko delo s področja biokemije in biotehnologije, je o študiju povedala: "Za študij mikrobiologije sem se odločila, ker je bila biologija moj najljubši predmet na gimnaziji, vendar mi ni dišalo učenje rastlinske taksonomije in seciranje žab (kar naj bi bilo del študija biologije), mikrobiologija pa je obljubljala izjemno širino in uporabnost. In res se je, kot mikroorganizmi, ki so prisotni povsod in vpleteni v vse, tudi mikrobiologija izkazala za vseprisotno in zmožno odgovoriti na različna vprašanja. Razumevanje življenja, ki smo ga pridobili prek spoznavanja življenja mikroorganizmov, mi je dalo izjemno odprto razmišljanje, da je vse mogoče. In da se za vsako prepreko najde pot naprej, če ne gre okoli, pa skozi njo. Med raziskovalnim delom sem odkrivala čudoviti svet proteinov iz gob, ki kažejo edinstvene lastnosti ter jih lahko uporabljamo za zaščito rastlin, diagnostiko ali zdravljenje rakavih obolenj in študije bakterijskih biofilmov. Izvedla sem številna vabljena predavanja ter za delo prejela nagrade (Prešernovo nagrado, Krkino nagrado, Lapanjetovo priznanje, Izjemen znanstveni dosežek, Prometeja znanosti za odličnost v komuniciranju znanosti) in štipendije (EMBO, Ad Futura). En izmed spominov s študija je z vaj morfologije mikroorganizmov v prvem letniku. Spomnim se, kako smo trenirali tehnike aseptičnega dela ob ognju z držanjem treh svinčnikov med prsti ene roke, da bi usvojili rokovanje s pipeto ter hkratno odpiranje epruvete in njeno ožiganje. Zelo smo se zabavali in hkrati ogromno naučili."

Tadej Cepeljnik, vodja kontrole kakovosti v Lekovi biofarmacevtiki, pa je o študiju povedal: "Končan študij mikrobiologije mi je omogočil odličen strokovni razvoj na področju dela z najmodernejšimi zdravili v globalnem farmacevtskem podjetju. Kot vodja kontrole kakovosti v Lekovi biofarmacevtiki unovčujem in redno nadgrajujem široko strokovno znanje in praktične izkušnje, ki sem jih pridobil med študijem na Biotehniški fakulteti."

biotehniška fakulteta

Znanstveno odličnost na fakulteti vsako leto nagradi tudi Agencija RS za razlikovalno dejavnost. V letu 2019 je bila Biotehniška fakulteta najmočnejša prav v razredu Biotehnika, kjer so bili vsi trije predstavitveni dosežki z Biotehniške fakultete.

biotehniška fakulteta Foto: arhiv UL BF

Svoje delo na področju mikrobiologije je na povabilo organizatorjev prestižnega dogodka TEDx Ljubljana prof. dr. David Stopar s Katedre za mikrobiologijo, Oddelka za živilstvo, v Cankarjevem domu v Gallusovi dvorani predstavil pomen mikrobov za človeka. Opozoril je, da je strah družbe pred mikroorganizmi velikokrat pretiran, saj je na planetu približno sto milijard različnih mikrobnih vrst, vendar je takih, ki neposredno škodujejo človeku, le nekaj več kot 1.400 vrst. Dogodka TEDxLjubljana se je udeležilo več kot 1.500 obiskovalcev.

Zakaj zootehnika?

Daša Korže, mag. inž. zoot., je dobitnica fakultetne Prešernove nagrade za magistrsko delo in ustanoviteljica podjetja FeeDKo, v okviru katerega strokovno svetuje s področja prehrane psov in mačk, pripravlja individualne prehranske načrte za zdrave in obolele pse ali mačke ter proizvaja naravno hrano za pse FeeDKo PetFood, za katero je pridobila spodbudo za zagon inovativnih podjetij. O študiju na Biotehniški fakulteti je povedala: "Za zootehniko sem se odločila, ker me veseli skrb za živali, všeč so mi bili majhne študijske skupine, oseben pristop profesorjev, laboratorijske vaje in terensko delo. Pridobljeno znanje dnevno uporabljam pri svetovalnem delu, pri pripravi prehranskih načrtov za pse in mačke. Znanje nadgrajujem samostojno ter v sodelovanju z veterinarskimi klinikami in z drugimi podjetji kot svetovalka s področja prehrane psov. Prehransko znanje in sodelovanje z BF mi je pomagalo pri razvoju ideje FeeDKo PetFood – startup razvoj in proizvodnja naravne hrane za pse z inovativnim naravnim ojačevalcem okusa. Ljubezen do živali, spoštovanje, dobrosrčnost, enakopravnost, odprtost so le nekatere besede, s katerimi bi opisala študij zootehnike. Vsako leto znova sem bila navdušena nad odnosom profesorjev, študentov in osebja, ki sodeluje in skrbi za organizacijo študija. Skozi celoten študij sem pridobila veliko temeljnih strokovnih znanj, ki mi bodo v pomoč pri nadaljnjem poklicnem razvoju. Hvaležna sem fakulteti, ki mi je omogočila, da sem bila na študijski izmenjavi na Univerzi v Hohenheimu (Stuttgart, Nemčija), po koncu študija pa na praksi Erasmus+ v Milanu (UNIMI, Italija)."

biotehniška fakulteta Foto: arhiv UL BF

Na Oddelku za zootehniko poleg pedagoškega dela in raziskav zelo intenzivno izvajajo tudi prenos znanja v prakso. Svoje znanje in živali vsako leto predstavijo na sejmu AGRA, kjer sodelujejo z organizacijo razstave avtohtonih pasem, soorganizacijo razstave konjev, predstavitvami ARK-kmetij, strokovnimi predavanji in delavnicami ter drugimi aktivnostmi. Na Kmetijskem sejmu Komenda se oddelek predstavlja z individualnimi svetovanji in prodajo izdelkov. Redno sodelujejo tudi pri izdaji publikacij in organizaciji strokovnih dogodkov ter konferenc s področij, s katerimi se ukvarjajo na oddelku.

Zakaj živilstvo in prehrana?

Anže Brejc, diplomant univerzitetnega študija Živilske tehnologije, predhodnega študija Živilstva in prehrane, je zaposlen v Ljubljanskih mlekarnah, kjer dela že devet let. Svojo kariero je začel kot strokovni sodelavec za mikrobiologijo, nato je bil dve leti vodja svežih izdelkov, trenutno pa je vodja varne hrane. O svojem delu in študiju je povedal: "Za študij živilske tehnologije sem se odločil, ker so me znanja, kot so varjenje piva, izdelovanje suhomesnatih izdelkov, sirarstvo itd., zelo zanimala. Hkrati so mi ta znanja tudi odpirala možnost, da začnem pot kot samostojni podjetnik in ustvarim svojo blagovno znamko. Študij mi je dal široko paleto znanj, ki jih pri svojem delu dnevno uporabljam. Kot vodja varne hrane skrbim za to, da so naši izdelki na trgovskih policah varni in kakovostni. Moje delo je zelo raznoliko in obsega nadzor nad inovacijami v procesu, sodelovanje v timih HACCP, vodenje skupin za odkrivanje in odpravljanje napak v procesu, sodelovanje pri senzoričnih ocenjevanjih, vpeljavo novih prerekvizitnih programov itd. Če bi se danes še enkrat moral odločiti, bi se zagotovo spet odločil za študij Živilstva in prehrane."

biotehniška fakulteta Foto: arhiv UL BF

Na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete zelo intenzivno razvijajo številna področja, v zadnjem času je v medijih zelo odmevno področje varne hrane in senzoričnega ocenjevanja. Prav senzorična ocenjevanja, pri katerih sodelujejo profesorji in raziskovalci Biotehniške fakultete, so pomemben element pri prepoznavanju kakovosti izdelkov na ocenjevanjih kakovosti v okviru sejmu AGRA. Redno sodelujejo tudi s Čebelarsko zvezo Slovenije in drugimi institucijami s področja živilstva in prehrane.

biotehniška fakulteta Foto: arhiv UL BF

Na Oddelku za živilstvo organizirajo zelo obiskane Bitenčeve dneve in že tretje leto zapored tudi Simčičev simpozij. V letu 2019 so potekali jubilejni, 30. Bitenčevi dnevi z naslovom Živilstvo in prehrana med tradicijo in inovacijo. Ugledni raziskovalci in strokovnjaki so udeležencem prenesli najnovejša znanja in izkušnje s področja pridelave, predelave, konzerviranja, embaliranja, skladiščenja, trženja in uživanja hrane. V letu 2020 pa študenti v okviru oddelka v spomin na profesorja dr. Marjana Simčiča, ki je bil koordinator znanstvenega področja Prehrana na Biotehniški fakulteti in priljubljen predavatelj, organizirajo 8. aprila 2020 že 3. Simčičev simpozij. Tokrat bosta osrednja tema, po prehranskih mitih, celiakija in brezglutenska prehrana.

NAPOVED DOGODKOV BIOTEHNIŠKE FAKULTETE

  • V četrtek, 12. marca 2020, bo na Biotehniški fakulteti potekal BFestival 2020: Predstavitev znanstvenih dosežkov stroke v letu 2019.
  • V petek, 13. marca 2020, bo v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani potekala podelitev Jesenkovih nagrad.

Na Biotehniški fakulteti izvajajo študijske programe na devetih temeljnih področjih:

Univerzitetni študijski programi:


Visokošolski strokovni študijski programi:

Biotehniška fakulteta sodeluje z vrsto mednarodno priznanih univerz, na katere se lahko odpravite tudi na izmenjavo:

- več kot 120 bilateralnih sporazumov Erasmus+, ki študentom omogočajo mobilnost v okviru programa Erasmus+,
- več kot 100 študentov biotehniške fakultete vsako leto odide na izmenjavo v tujino,
- več kot 90 tujih študentov vsako leto pride na izmenjavo na Biotehniško fakulteto UL,
- več kot 90 zaposlenih na Biotehniški fakulteti UL vsako leto izkoristi možnost gostovanja v tujini,
- več kot 50 tujih strokovnjakov na letni ravni gostuje na Biotehniški fakulteti.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 37
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin