SiolNET. Posel danes Sanjska služba
Oglasno sporočilo
  • Messenger
  • Messenger

7 stvari, ki jih ne smete narediti, če nočete čez noč pristati na cesti

Oglasno sporočilo

Idealno bi bilo, če bi se delodajalci in delavci lahko o obveznostih na delovnem mestu vedno dogovarjali sporazumno. Vemo pa, da v resničnih položajih ni vedno tako. A ne glede na to, kako besni ste na šefa, ne naredite česa od spodaj naštetega.

Tokrat predstavljamo razloge, zaradi katerih vas lahko doleti izredna odpoved delovnega razmerja. Morda na prvi vtis zvenijo malce šaljivo, a naši pravni svetovalci znajo našteti tudi primere, ko delavci iz razumljivih razlogov naredijo usodne napake.

12 media, prvna pomoč

1. Ne izginite brez sledu

Tako imenovani "plavi" (nedovoljena odsotnost z dela) vas bodo lahko stali službo, če vas pet zaporednih dni ne bo na delo, ne da bi delodajalca o tem obvestili, čeprav bi ga morali in bi ga lahko.

Na ta način ne boste izgubili službe, če vas na primer ugrabijo. V tem primeru seveda ne morete sporočiti delodajalcu, da ne morete priti v službo. Vsekakor pa upamo, da se vam kaj takega ne bo zgodilo!

Vendarle pa boste tako lahko izgubili službo oziroma dobili izredno odpoved, če vam na primer delodajalec iz opravičljivih razlogov ni odobril dopusta, vi pa ste jezni in tisti teden iz maščevanja ne pridete na delo. Morda si mislite, da bi moral šef že vedeti, zakaj vas ni, šef pa morda prav tisti trenutek piše vašo odpoved.

2. Ne hodite v službo pijani ali pod vplivom drog

Upamo, da pri tem ni treba ničesar dodajati. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da delodajalec lahko poda delavcu izredno odpoved, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.

12 media, prvna pomoč

3. Skrbno ravnajte s službeno lastnino

Če na primer protipravno odtujite in prodate službeno lastnino, gre za kršitev, ki ima znake kaznivega dejanja (tatvina). Sledi lahko izredna odpoved. Verjamemo, da se za kaj takega zlepa ne bi odločili! Vendar pa gre za kršitev tudi, če se na primer za kaj takega odloči delavec, ki je jezen, ker že več mesecev ni prejel plače.

Takšnemu delavcu naši pravni strokovnjaki svetujejo, da raje sam poda izredno odpoved delovnega razmerja. V tem primeru mu namreč pripadajo tako odpravnina kot tudi odškodnina ter denarno nadomestilo za brezposelnost. Pri izredni odpovedi delodajalca teh prejemkov ne bo.

4. Bolniška odsotnost naj bo res samo za namen okrevanja

Veliko sporov med delavci in delodajalci izhaja iz dejstva, da se med sabo ne morejo dogovoriti o koriščenju dopusta. Vendar pa naši pravni strokovnjaki opozarjajo: ne poskušajte namesto dopusta "izkoristiti" bolniške, če niste bolni! Čeprav je morda med epidemijo kaj takega lažje izvedljivo, to vendarle pomeni hujšo kršitev, ki ji lahko sledi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Če vam delodajalec dokaže, da ste na primer med bolniškim dopustom pomagali sosedu v gozdu, ste lahko v resnih težavah. Opravljanje opravil, ki v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ne opravičujejo bolniške odsotnosti, je namreč po zakonu lahko razlog za podajo izredne odpovedi s strani delodajalca.

V času bolniške odsotnosti vas lahko celo nadzirajo (s pomočjo detektiva). Ustavno sodišče je v preteklosti že odločilo, da pravica do delodajalčeve informiranosti lahko v določeni meri posega v delavčevo pravico do zasebnosti.

5. Ne poskušajte narediti vtisa s ponarejenimi dokumenti

Če ste na razgovoru za delo lagali o svojih sposobnostih, izkušnjah ali predložili ponarejena dokazila, vas delodajalec lahko odpusti. Znova poudarjamo, da gre za izredno odpoved, pri kateri vam odpravnina ne pripada, pogodba pa se v takem primeru razdre v najkrajšem mogočem času (odpovednega roka ni).

12 media, prvna pomoč

6. Ne počnite stvari, ki bi vas spravile v zapor

Upamo, da se tega pravila že držite v svojem vsakdanjem življenju. Pri izredni odpovedi delovnega razmerja pa naj vendarle še dodamo, da je upravičen razlog zanjo na delodajalčevi strani tudi, če vas pošljejo v zapor za več kot šest mesecev.

7. Ne sprejemajte velikih odločitev brez dobrih informacij

Pri izredni odpovedi mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor v razumnem roku, vendar ne prej kot v treh dneh. Izredna odpoved je za delavca zelo neugodna, zato je dobro proučiti vse možnosti, ki so na voljo. Če imate to ali pa kakšno drugačno pravno dilemo o službi, se lahko vedno obrnete na naše pravne svetovalce, ki so dosegljivi po telefonu.

Izredna odpoved s strani delavca

V nekaterih primerih in po določenem postopku lahko tudi delavec poda izredno odpoved delovnega razmerja. Pri tem želimo poudariti, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, podana pod vplivom grožnje ali zaradi prevare s strani delodajalca ali v zmoti delavca, neveljavna.

Pri prenehanju delovnega razmerja je zelo pomembno, kako je izpeljan postopek odpovedi in kakšno odpoved prejmete oziroma podate. To bo neposredno vplivalo na vaše finance, lahko pa tudi na vaše možnosti za naslednjo zaposlitev. Naj vam ne bo škoda časa in volje, da se temeljito pozanimate o svojih pravnih možnostih.

Imate vprašanja o svojem položaju? Kakšne so vaše pravice, kako ravnati, da bo kar najbolje za vas? Pokličite naše pravne strokovnjake. Na številki 01 280 8000 so vam na voljo diplomirani pravniki, ki bodo vaš položaj proučili in vam svetovali, kaj storiti. Bodite v prednosti z dobrim pravnim nasvetom!

Pokličite 01 280 8000 in povejte kodo SIOL, s katero pridobite dodatnih pet minut pogovora BREZPLAČNO ob zakupu 10 minut po promocijski ceni 19,90 evra.


Naročnik oglasnega sporočila je 12Media.

delitve: 2
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin