SiolNET. Posel danes
0,25

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Prikaz nasprotnih navedb: "Vsi smo vedeli za visoke gotovinske dvige v NKBM, a nihče ni ukrepal"

0,25

termometer

NKBM
Foto: Marko Vanovšek

V zvezi s člankom "Vsi smo vedeli za visoke gotovinske dvige v NKBM, a nihče ni ukrepal", ki smo ga na Siol.net objavili 26. septembra 2017, smo prejeli zahtevo za prikaz nasprotnih navedb. Te objavljamo v obliki, kot smo jih prejeli, brez uredniških in lektorskih posegov. 

V članku z naslovom "Vsi smo vedeli za visoke gotovinske dvige, a nihče ni ukrepal" avtorjev Primoža Cirmana in Vesne Vuković, objavljenem na portalu SIOL.NET dne 26.9.2017, je po mojem mnenju zapisanih vrsto neresnic, podtikanj in celo smešnih netočnosti. Pojasnila navajam v nadaljevanju.

Vesna Rožanc, nekdanja pooblaščenka za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ob nekaterih neresničnih izjavah, ki jih je po mojem mnenju podala v članku, pozablja predvsem na nekaj dejstev. Rožančeva ni bila na Novi KBM v službi zgolj zato, da bi opozarjala upravo, kot to tako rado poudarja v svojih izjavah, ampak da bi tudi kaj naredila, da bi bil sistem preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (PPDFT) v Novi KBM boljši in transparentnejši. Zgolj z opozorili upravi – po njenem – se je postavljala nad upravo banke, kar je ves čas počela, ne spomnim pa se, da bi hkrati z opozorili predlagala tudi sklepe upravi z vsebinskimi aktivnostmi, ki jih je potrebno izvesti za odpravo pomanjkljivosti sistema PPDFT, kar je bilo izključno njeno delo, ona pa zato tudi (dobro) plačana. Tega seveda po mojem mnenju ni počela, bolj vztrajna pa je bila pri zahtevah po še višji plači, ki je bila vsakokratna tematika najinih številnih  srečanj, ki so bila veliko bolj pogosta, kot trdi ona. Večkrat sem jo opozoril, naj spremeni svoj način dela v skladu s prej navedenim, vendar mojih navodil ni upoštevala.

1.       Poročila za prvo trimesečje leta 2014 se ne spomnim, če je sploh obstajalo. Zato sem tudi povedal na preiskovalni komisiji v državnem zboru, da je informacija o domnevnem pranju denarja v novogoriški podružnici banke zame novost. O tem tudi nisva z Rožančevo tudi nikoli govorila, čeprav sem jo sprejel krepko večkrat, kot neresnično žal trdi ona, prisotna pa je bila tudi na kolegiju uprave banke, kjer po mojem spominu italijanskih zadev nismo nikoli obravnavali.

2.       V banki je obstajal pravilnik, kako morajo biti posredovana gradiva za sejo uprave banke. Rožančeva je v članku sama priznala, da ga je zaobšla, pa si ravno ona tega ne bi smela privoščiti kot varuh zakonitosti. Seveda, kdo pa smo mi, da ji predpisujemo postopke. Njen problem in njena odgovornost je po mojem mnenju, če uprava polletnega poročila ni takoj uvrstila v obravnavo, in to ji je bilo tudi večkrat povedano s strani kabineta uprave.

3.       Vesna Rožanc je v svojih izjavah gladko zamolčala, da sem bil ravno jaz tisti, ki sem na kolegiju uprave, ki se ga je redno udeleževala tudi Rožančeva, zahteval, da se informacijska podpora banke dopolni z izjavo o izvoru premoženja in se prične takoj uporabljati, kar se je potem tudi zgodilo.

4.       Dvomim o resničnosti navedbe števila njenih poročil, ki jih navaja v članku, ker se ne spomnim več natančno, ali je poročala tako številno, kot govori. Opozoril o visokih zneskih dvigov v novogoriški podružnici se sploh ne spomnim.

5.       Višek arogance obeh novinarjev je po mojem mnenju namigovanje, da sem v parlamentu na seji preiskovalne komisije lagal poslancem. Pred Banko Slovenije uprava banke ni nikoli imela namena kaj skrivati. Kar je počel dr. Britovšek, tedanji direktor sektorja korporativne varnosti, kamor je spadala Rožančeva, morate vprašati njega.

6.       Drugo mojo trditev sta si avtorja članka preprosto izmislila. Naj si pogledata magnetogram seje, kar sem v resnici izjavil v tem kontekstu.

7.       Tretja moja trditev je resnična. Urejali smo področje PPDFT, kolikor smo vedeli in zmogli, nismo pa ga uspeli urediti v celoti, saj smo nasledili po mojem mnenju porazno stanje na tem področju, ko smo nastopili mandat v letu 2012 in ko je to področje že pokrivala Rožančeva. Ko sem v začetku leta 2015 odšel, je nova uprava banke rabila dve leti in pol, da ga je, kot pišejo mediji, dokončno uredila.

8.       Tudi moja četrta trditev je resnična. Leta 2012, ko sem prišel, ta sistem za PPDFT po mojem spominu še ni bil operativen in je bilo še vedno veliko ročnega dela.

9.       Ko je Banka Slovenije v okviru inšpekcije novembra 2014 zahtevala zadnje poročilo Rožančeve, sva s članico uprave mag. Sabino Župec Krajnc oba zahtevala od službe notranje revizije, ki naju je obvestila o predmetni zadevi, da se predmetno poročilo takoj posreduje Banki Slovenije.

Lep pozdrav, Aleš Hauc, nekdanji predsednik uprave Skupine Nove KBM

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin