SiolNET. Posel danes Finance
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zakaj ameriški dolar izgublja vrednost?

1

termometer

Ameriški dolar je zadnja dva tedna glede na preostale svetovne valute izgubljal svojo vrednost. Kaj se dogaja?

Največ, okoli pet odstotkov vrednosti, je ameriški dolar izgubil v primerjavi s kanadskim, avstralskim in novozelandskim dolarjem. Manj, približno en odstotek, je izgubil tudi v primerjavi s pomembnejšimi evropskimi valutami, kot so evro, švicarski frank in britanski funt. Pred dvema tednoma smo tako za 100 evrov dobili 111,4 dolarja, danes pa že 114,6 dolarja.

Glede na to, da je gospodarski položaj v ZDA še vedno boljši kot v drugih razvitih državah, padec dolarja ni toliko posledica gospodarskih težav svetovne velesile, temveč bolj nedavne odločitve ameriške centralne banke (Fed). Ta je na septembrskem zasedanju znova preložila že dalj časa napovedovan dvig obrestnih mer, ki že od leta 2008 vztrajajo na rekordno nizki ravni. Analitiki večji padec ameriške valute pripisujejo predvsem rasti cen surovin.

Vlagatelji znova posegli po bolj tveganih naložbah "Gospodarska rast Kanade in Avstralije je precej odvisna od cen surovin, saj so te ključna komponenta izvoza. Rast cen surovin je povezana s spremembo razmišljanja vlagateljev, ki so po odločitvi Feda ponovno posegli po tveganih naložbah. To tradicionalno predstavljajo surovine," pojasnjuje upravljavec skladov Primož Kordež iz družbe Alpen Invest.

Pritrjuje mu tudi analitik Matej Šimnic iz družbe Alta Invest, ki pa za padanje vrednosti ameriške valute vidi še druge razloge. "Na Kanado je močno vplivala padajoča cena nafte, na Avstralijo znižanje cen najrazličnejših rud, Nova Zelandija pa je bila pod pritiskom zaradi znižanja cen mleka oziroma mlečnih izdelkov. V preteklem letu smo bili podobno priča pritiskom na ruski rubelj, kjer padec cen nafte ogroža ravnovesje plačilne bilance te države. Nekoliko manj ekstremni premiki so se zgodili tudi v številnih drugih državah izvoznicah surovin," pravi Šimnic.

Panike ni več Šimnic dodaja, da se je panika na surovinskih trgih v določeni meri že umirila, kratkoročna rast cen nekaterih surovin pa je pozitivno vplivala tudi na valutne tečaje držav izvoznic.

Kordež je prepričan, da šibkejši dolar ne bi smel igrati večje vloge pri slovenskem izvozu, saj je ta večinoma usmerjen v EU. Lahko pa bi imel vpliv na slovenskega potrošnika, saj se mu s krepitvijo evra zvišuje kupna moč.

Fed bolj kot gospodarstvo skrbijo finančni trgi Oba analitika še napovedujeta, da bo Fed šele prihodnje leto začel postopno dvigovati obrestne mere. A napovedi so precej negotove, saj se pričakovanja spreminjajo iz meseca v mesec.

"Dober primer so zadnji meseci, ko se je konsenz o dvigu ameriških obrestnih mer spreminjal dnevno. Čeprav naj bi bile odločitve Feda povezane z gospodarskim stanjem, se dostikrat zdi, da jih bolj skrbi stanje finančnih trgov. To je po eni strani tudi logično, saj se težave v finančnem sektorju lahko hitro odrazijo kot težave v realnem sektorju," sklene Kordež.

Krožijo tudi govorice, da bi lahko Evropska centralna banka (ECB) podaljšala program kvantitativnega sproščanja tudi po prvotno zastavljenem načrtu, s septembrom 2016. Uspešnost programa poceni denarja ECB je namreč še vprašljiva, saj ni uspešno obudil inflacije v evroobmočju.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin