SiolNET. Posel danes Novice
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

ZSSS: Zaradi minimalne plače nevarnost nemirov v podjetjih

4

termometer

Delo je v Sloveniji povsem razvrednoteno in ljudje morajo socialno pomoč iskati, četudi delajo, je poudarila izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje.

Spremembe terjajo delavci, če jih ne bo, pa lahko v podjetjih pride do nemirov, je posvarila Andreja Poje na dogodku Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) v Ljubljani. "Plače so izredno pomemben instrument politike trga dela in so izredno pomembne pri določanju položaja posameznika in njegove vključenosti v družbo," je uvodoma poudarila Pojetova.

Delo je po njenih besedah v Sloveniji povsem razvrednoteno, to pa se odraža tudi v njegovi ceni. Nesprejemljivo se ji zdi, da morajo ljudje, ki delajo povprečno 174 ur na mesec, iskati še socialno pomoč.

Zasledili primer, ko je bila masa plač za pet zaposlenih višja kot masa ostalih 115 zaposlenih Povedala je, da v ZSSS redno spremljajo plačna razmerja po dejavnostih in da so v podjetjih, kjer so plače delavcev najnižje, plače menedžmenta najvišje, "celo več, zasledili smo primere, ko je bila v podjetju s 120 zaposlenimi masa plač za pet zaposlenih po individualnih pogodbah višja kot masa vseh ostalih 115 zaposlenih".

Kot problematično je ocenila tudi, da se večina zaposlenih uvršča na dno plačne distribucije in da dve tretjini zaposlenih prejemata plačo, nižjo od slovenskega povprečja, 50 odstotkov vseh zaposlenih pa plačo, nižjo od 1311 evrov bruto oz. 893 evrov neto.

"Delavce bruto in bruto bruto ne zanimata" V zvezi z obremenitvijo plač je spomnila, da si v ZSSS že nekaj let prizadevajo za spremembe v dohodninski lestvici, davčno razbremenitev dela in dvig neto plač. "Opozoriti tudi velja, da delavce bruto in bruto bruto ne zanimata. Delavci poznajo neto znesek, to kar prejmejo na transakcijski račun, in gledajo, če bodo s temi evri lahko preživeli," je poudarila.

Spomnila, da je njen ključni problem definicija minimalne plače V zvezi z minimalno plačo je spomnila, da je njen ključni problem definicija. Za sindikate je sporno, da se po definiciji vanjo vštevajo vsi dodatki, z izjemo dodatka za nadurno delo. V primeru prejemnikov minimalne plače tako zaposleni ne glede na to, ali dela v nedeljo ali ponoči, prejme enako plačilo kot tisti, ki mu ni treba delati v takih pogojih, je ponovila.

Ob tem je sindikalistka razkrila, da so v nekaterih dejavnostih na ravni kolektivnih pogodb že ukrepali in vzpostavili možnost izvzema dodatkov, ta praksa pa se prenaša tudi na podjetniško raven. "Že sami družbeno odgovorni delodajalci se zavedajo, da bo na tem področju treba narediti nekatere spremembe," je izpostavila.

Tudi o mračnih napovedih učinkov zvišanja minimalne plače Spregovorila je tudi o mračnih napovedih učinkov morebitnih sprememb minimalne plače v smeri njenega zvišanja.

V tej luči se je dotaknila skoraj 23-odstotnega zvišanja minimalne plače v letu 2010. Takrat je bilo napovedano, da se bo število prejemnikov minimalne plače povečalo s treh na 14 odstotkov, a se je na koncu na sedem odstotkov, prav tako s tega naslova ni bilo izgubljenih 74.000 delovnih mest, temveč okoli 17.000, je nanizala.

Delavci od sindikatov terjajo, da na področju definicije minimalne plače poskrbijo za premik, je navedla in pristavila, da se sindikati zavzemajo za postopne spremembe, izpeljane v sodelovanju s socialnimi partnerji, "saj se zavedamo, da ko bodo v podjetjih izbruhnili socialni nemiri z nami ali pa brez nas, bo za to prepozno".

ZDS: Sindikati pri spremembah minimalne plače ne smejo zaobiti delodajalcev Delodajalci zavračajo način, ki so si ga za novo definicijo minimalne plače izbrali sindikati. Z vložitvijo predloga zakona v DZ bodo namreč zaobšli delodajalce, je na dogodku Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) o minimalni plači dejal predsednik ZDS Milan Lukić. Zadnje spremembe mimo delodajalcev so terjale 17.000 delovnih mest, je posvaril.

Dvig je v času krize po nekaterih podatkih povzročil izgubo 17.000 delovnih mest, je navedel. Posledica naj bi bil tudi "nenormalno visok odstotek delavcev, ki prejemajo minimalno plačo, in velik delež delavcev, katerih plača je le nekoliko višja od minimalne".

"Upravičeno pričakujemo, da se bomo o tej problematiki pogovarjali in iskali rešitve na Ekonomsko-socialnem svetu, saj to nenazadnje zadeva vse tri deležnike - vlado, sindikate in delodajalce," je povedal Lukić.

Plače so za trenutne razmere "enormno" obremenjene Zatrdil je še, da ne nasprotujejo konstruktivnim pogovorom in iskanju rešitev na daljši rok. Menil je tudi, da v Sloveniji niso previsoki neto prejemki delavcev, temveč bruto plače. Plače so za trenutne razmere "enormno" obremenjene, "najbrž zato, ker imamo neracionalno organiziran javni sektor skoraj na vseh ravneh".

"Ko bomo rešili ta problem, se nam ne bo treba pogovarjati o minimalni plači in spreminjati kriterijev, kot nekomu v danem trenutku paše," je poudaril predstavnik delodajalcev.

Gospodarstveniki: Prostora za zvišanje bruto minimalne plače ni več Spremembe minimalne plače ne smejo iti na račun delodajalcev, so na dogodku Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) poudarili gospodarstveniki. Treba je zvišati neto, ne bruto minimalne plače, zato mora prvi korak narediti država, so menili. Na izvzem dodatkov iz minimalne plače, ki ga zahtevajo sindikati, pa bi pristali le, če bi se ta znižala.

Direktor podjetja Boxmark Leather Marjan Trobiš je na okrogli mizi o spremembah minimalne plače opozoril na negativne učinke zadnjega zakona o minimalni plači iz leta 2010, s katerim se je ta plača zvišala za skoraj 23 odstotkov. Kot je dejal, levji delež koristi od tega ni šel delavcem, temveč državi v obliki davkov in prispevkov, izgubljenih pa je bilo ogromno delovnih mest.

Nad slabim izkupičkom zadnjih sprememb v letu 2010 je potožil tudi podpredsednik upravnega odbora družbe Varnost Maribor Boštjan Tancer. Plačne politike v tej delovno intenzivni panogi, kjer stroški dela v strukturi poslovanja predstavljajo okoli 70 odstotkov, odtlej ni več, je poudaril. V njihovem podjetju so pred zvišanjem minimalne plače to plačo prejemali trije odstotki zaposlenih, danes pa ta delež znaša med 60 in 65 odstotkov, je pojasnil.

Direktor podjetja Elektrosignal Branko Kukec se je strinjal, da vključenost dodatkov v minimalno plačo za prejemnike minimalne plače, ki delajo v različnih pogojih, ni pravična, a je po njegovih besedah nepravično tudi prejemanje socialnih dodatkov za nedelo. Če bi prišlo do izvzema dodatkov, bi bilo treba to tudi v javni upravi kriti z dodatnimi proračunskimi sredstvi, je opozoril.

Minimalna plača v Sloveniji je visoka, pa je izpostavil direktor podjetja Marles hiše Maribor Bogdan Božac. Kot je pojasnil, je v lesarstvu huda konkurenca, saj na Poljskem minimalna plača znaša 52 odstotkov, na Slovaškem 48 odstotkov, na Češkem pa 42 odstotkov slovenske. Njihovi izdelki so zato dražji.

V Pošti Slovenije stroški dela predstavljajo okoli 66 odstotkov vseh stroškov Pooblaščenec poslovodstva družbe Pošta Slovenije Martin Mlakar je dejal, da tudi dejavnost prometa in skladiščenja ne prenese novih ukrepov v smer zviševanja minimalne plače. V Pošti Slovenije stroški dela predstavljajo okoli 66 odstotkov, skupaj s študentskim delom pa 70 odstotkov vseh stroškov, je nanizal.

Gre za konflikt med delom in kapitalom, ki obstaja že 150 let, je problematiko opisal državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar. "Pomembno je, kako ga rešujemo, ali skozi socialni dialog ali skozi stopnjevanje konflikta," je dejal.

Osebno meni, da ni prav, da se dodatki vštevajo v minimalno plačo in je znesek minimalne plače enak ne glede na to, ali nekdo denimo dela ponoči in izmensko ali ne. Se je pa treba o tem pogovoriti in to izpeljati tako, da ne bo prizadelo delodajalcev, je dejal. Ena od možnosti naj bi bila, da se problematiko rešuje znotraj kolektivnih pogodb.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin