SiolNET. Posel danes Novice
7,29

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zaradi preprodaje delnic bo sodnikom odgovarjal nekdanji nadškof

7,29

termometer

Anton Stres, Franc Kramberger
Foto: STA

Sedem let po finančnem polomu mariborske nadškofije, ki je za seboj pustil več sto milijonov evrov veliko luknjo v državnih bankah, bo na zatožno klop prvič sedel tudi eden od najvišjih predstavnikov slovenske rimskokatoliške cerkve.

V četrtek se na ljubljanskem okrožnem sodišču začenja sojenje upokojenemu nadškofu Francu Krambergerju in še trem obdolžencem. Zaradi spornih delniških poslov, ki so mariborski nadškofiji čez noč prinesli več kot milijon evrov dobička v škodo drugih podjetij, jim grozi večletna zaporna kazen.

Sporni posli so se odvili pred več kot 15 leti. Tedaj še Škofija Maribor je bila vključena v sporno preprodajo delnic Mladinske knjige (MK) Založbe, pri kateri je pobrala več kot milijon evrov razlike v škodo drugih podjetij. Tako je dobila pomemben del kapitala, ki ga je pozneje uporabila za lastninjenje finančnih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, do bankrota lastnika pomembnega dela cerkvenega premoženja.

Po mnenju tožilstva so pri tem kazniva dejanja zlorabe položaja ali pravic storili:

  • Franc Kramberger, ki je bil podpisnik spornih pogodb,
  • nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec, ki mu že tretjič sodijo zaradi sporne obnove mariborskega škofijskega dvorca Betnava,
  • dolgoletni prvi mož nekdanje družbe za upravljanje NFD Stanislav Valant in
  • nekdanji direktor Etola Ivan Ferme.

Mirko Krašovec, nekdanji ekonom mariborske nadškofije
Mirko Krašovec, nekdanji ekonom mariborske nadškofije Foto: STA

Tožilstvo znova odprlo primer

Po izbruhu enega od največjih finančnih škandalov v zgodovini Rimskokatoliške cerkve je slovenska Cerkev poskušala odgovornost za dogajanje prevaliti na uprave družb in laične finančne strokovnjake.

Krambergerja in nekdanjega ljubljanskega nadškofa Antona Stresa je zaradi finančnega zloma mariborske nadškofije doletela le kazen po kanonskem pravu.

Zgodba, v kateri se začenja sojenje, pa dokazuje, da so njeni zdaj že nekdanji vodilni aktivno sodelovali tudi pri spornih delniških poslih. Imeli so pomembno vlogo pri izčrpavanju družb pod okriljem propadlih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva.

Ko smo pred leti razkrivali podrobnosti teh poslov in pri tožilstvu poizvedovali, ali so v zvezi s tem kogarkoli obravnavali, so nam odgovarjali, da v preiskavi niso našli dovolj dokazov za nadaljevanje postopka.

Po nadzoru tožilskega dela pa je bil primer znova odprt. V ponovljeni preiskavi so našli dovolj dokazov, da so zoper omenjene vložili zahtevo za sodno preiskavo in na koncu tudi obtožnico.

V enem dnevu zaslužili 600 tisoč evrov

Sporni delniški posli so se zgodili, tik preden so v mariborski nadškofiji prek podjetja Gospodarstvo rast začeli uradni prevzem finančnega holdinga Zvon Ena, ki je bil takrat že solastnik pomembnih slovenskih podjetij.

Stane Valant, predsednik uprave nekdanje družbe za upravljanje NFD Stane Valant, predsednik uprave nekdanje družbe za upravljanje NFD Foto: STA Decembra 2003, v obdobju božičnih praznikov, je tedaj še mariborska škofija s Krekovo družbo podpisala pogodbo o nakupu 3,8 odstotka delnic MK Založbe. Zanje bi morala plačati nekaj manj kot milijon evrov.

Na strani prodajalca sta podpisana člana poslovodstva Krekove družbe Franc Ješovnik in Roza Mlakar Kukovič, pomembna finančnica iz krogov blizu škofije in soustanoviteljica telekomunikacijskega operaterja T2. Na drugi strani je podpis primaknil Kramberger.

Še isti dan je Kramberger podpisal pogodbo o prodaji delnic z družbo Etol pod vodstvom Ivana Fermeta, a po bistveno višji ceni. Za delnice so na račun pri Raiffeisen banki prejeli 1,54 milijona evrov, nato pa Krekovi družbi nakazali 600 tisoč evrov nižji znesek.

Pogodbe podpisoval tudi Anton Stres

Zgodba se je ponovila februarja 2004. Končni kupec pa je bil tokrat NFD pod vodstvom Stanislava Valanta, sicer dolgoletnega predsednika nadzornega sveta Etola.

Podobno kot dober mesec dni pred tem je mariborska škofija s Krekovo družbo najprej sklenila pogodbo o nakupu 4,2 odstotka delnic MK Založbe, isti dan pa z NFD pogodbo o prodaji teh delnic po bistveno višji ceni. V škofijsko blagajno je kapnilo še 663 tisoč evrov.

V drugem primeru je obe pogodbi po pooblastilu Krambergerja podpisal njegov takratni pomočnik in generalni vikar Anton Stres, ki je pozneje postal ljubljanski nadškof.

Mladinska knjiga Založba Foto: STA

Cerkvena alkimija

Z vsemi temi transakcijami je mariborska škofija iz nič ustvarila pravo malo bogastvo.

Iz dokumentov, ki jih imamo, je razvidno:

  • v verigi delniških poslov med Krekovo družbo ter družbama Etol in NFD je pri mariborski škofiji obtičalo 1,27 milijona evrov razlike,
  • kupnino za delnice MK Založbe je od družb Etol in NFD prejela, še preden jih je morala plačati Krekovi družbi,
  • mariborska škofija pri poslih ni prispevala nobenih lastnih virov ali nase prevzela nikakršnega tveganja. Kljub temu je pobrala vse finančne koristi;
  • oškodovana je bila Krekova družba, katere temeljno poslanstvo je bilo upravljanje in zbiranje certifikatov vernikov za tedanji PID Zvon (predhodnik Zvona Ena Holdinga);
  • ko so v Mariboru že prevzeli lastniški nadzor nad holdingom Zvon Ena, je ta "moral" pokrivati izgube končnih kupcev delnic MK Založbe, torej Etola in NFD, saj je njihova vrednost strmoglavila.

Poenostavljeno povedano, vidni predstavniki RKC so izkoristili vpliv na družbo, ki je upravljala premoženje vernikov, in mariborski škofiji na njihov račun omogočili milijonski zaslužek.

Zvon Ena Holding je tako kot druge slovenske finančne holdinge močno prizadela svetovna finančna kriza, zaradi česar je skupaj s sestrskim holdingom Zvon Dva leta 2011 razglasil bankrot.

Bankam je ostal dolžan več kot pol milijarde evrov, več deset tisoč malih delničarjev, med katerimi je bil večji del vernikov, ki so holdingu zaupali lastniške certifikate, pa je izgubilo vse premoženje. Prisiljeni so bili tudi v (raz)prodajo večjih deležev v Heliosu, Cinkarni Celje, Iskri Avtoelektriki, Mladinski knjigi in številnih drugih slovenskih podjetjih, kar je sprožilo val privatizacij.

Dolgove vračajo verniki in tuje (nad)škofije

V Nadškofiji Maribor, ki so jo pohlep, tvegani in sporni posli pripeljali na rob propada, so se medtem rešili pred bankrotom. Vendar bodo ostali brez ključnih nepremičnin na območju Maribora, ki postopoma prehajajo v roke tujih (nad)škofij in prijateljskih podjetij.

Vmesno obdobje bodo premostili s 26-milijonskim posojilom, ki jim ga je po dolgotrajnih pogovorih odobrila banka Sparkasse. Vrniti ga bodo morali najpozneje leta 2020 in ob tem plačevati šestodstotno obrestno mero.

Cerkev svetega Alojzija v Mariboru Cerkev svetega Alojzija v Mariboru Foto: Siol.net V začetku leta 2016 so ugledna poslopja v središču Maribora, v katerih domuje nadškofija, končala v rokah avstrijske fundacije v lasti (nad)škofij iz Salzburga, Celovca in Gradca.

V istem obdobju je podpisala prodajno pogodbo za Cerkev sv. Alojzija v Mariboru, in sicer s Hrvaško katoliško misijo v Mariboru. "Upamo, da nas bo Cerkev sv. Alojzija še naprej povezovala v blagor Cerkve v Sloveniji in na Hrvaškem," so se zahvalili hrvaškim kolegom.

Še pred dogovorom o refinanciranju dolgov, ko so upniki plenili nadškofijsko premoženje, so pred zasegom rešili cerkev v Košakih. Upniki vseh slovenskih župnij so za ta namen prispevali 305 tisoč evrov.

Novega lastnika bo dobil tudi Andreanum na Slovenski ulici, kjer je sedež mariborske teološke fakultete. Po poročanju Večera ga bo kupil nepremičninski sklad Trivium z Dunaja, ki že ima odprta dva nepremičninskega projekta v Ljubljani in Mariboru.

Za nakup Andreanuma se je sprva zanimala zasebna univerza Alma Mater Europaea nekdanjega rektorja Univerze v Mariboru dr. Ludvika Toplaka, ki je bila pripravljena zanj odšteti 2,5 milijona evrov. Toda predkupna pravica se je konec januarja iztekla.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 52
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin