SiolNET. Posel danes Novice
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zapuščina nekdanje ministrice: dve novi tožbi Bruslja proti Sloveniji

10

termometer

Mateja Vraničar Erman
V ozadju nenadnega odhoda Mateje Vraničar Erman se je skrival še en razlog. Foto: STA

Zakaj Slovenija v štirih letih v svojo zakonodajo ni prenesla dveh direktiv, ki jih je Evropska unija sprejela zaradi finančne krize? In kdo je za to odgovoren?

Konec prejšnjega meseca je vlada Marjana Šarca razrešila Matejo Vraničar Erman, državno sekretarko na ministrstvu za finance. Oditi je morala zaradi več razlogov. Brez vednosti koalicijskih partnerjev je pripravila in javno predstavila določbe novega zakona o obdavčitvi nepremičnin. Pojavili so se tudi dvomi o tem, ali ima proračun, ki ga je Vraničar Ermanova pripravila še kot ministrica za finance, res presežek.

V ozadju njenega nenadnega odhoda pa se je skrival še en razlog – dve tožbi, ki jih je proti Sloveniji v zadnjih mesecih vložila Evropska komisija.

Mateja Vraničar Erman Posel danes Mateja Vraničar Erman mora kot prva zapustiti finančnega ministra

Štiri leta za dve direktivi ni dovolj časa

Naši državi namreč v svojo zakonodajo v štirih letih ni uspelo prenesti dveh direktiv, ki so jih v Bruslju sprejeli za večji nadzor in bolj pregledno delovanje finančnega sektorja po svetovni finančni krizi. To sta:

  • direktiva o revidiranju, ki jo je EU leta 2014 sprejela za zagotovitev večje neodvisnosti in boljše kakovost dela revizorjev v bankah, zavarovalnicah in družbah, ki trgujejo z vrednostnimi papirji. Kot je znano, se je revizorska panoga ob izbruhu krize leta 2008 znašla na udaru kritik, da je na sistemski ravni spregledala luknje v bilancah bank in finančnih družb. To težavo so v Bruslju želeli rešiti z direktivo;
  • direktiva o trgu finančnih instrumentov, s katero želi Bruselj zagotoviti večjo preglednost finančnih trgov EU. Ta med drugim omejuje špekulacije glede cen blaga na posameznih trgih, krepi zaščito vlagateljev in določa, da se morajo finančni proizvodi tržiti le na reguliranih mestih trgovanja. V veljavi je od letošnjega januarja, pri čemer je Evropska komisija rok za njeno uveljavitev pred tem podaljšala, kar je podprla tudi Slovenija.

Prvo tožbo, povezano z direktivo o revidiranju, je Evropska komisija vložila že februarja, drugo pa v začetku prejšnjega meseca. Zakaj torej Slovenija toliko časa okleva z vnašanjem direktiv, sprejetih zaradi finančne krize?

Zakaj se je zapletlo?

Leta 2014, ko sta bili sprejeti obe direktivi, se je začel mandat vlade Mira Cerarja. Finančni minister je bil Dušan Mramor, ki je sredi leta 2016 odstopil s položaja. Nasledila ga je Mateja Vraničar Erman. Skoraj hkrati, junija 2016, se je iztekel tudi rok za prenos direktive o revidiranju v slovensko zakonodajo.

Dušan Mramor je sredi leta 2016 odstopil s položaja finančnega ministra. Dušan Mramor je sredi leta 2016 odstopil s položaja finančnega ministra. Foto: Bor Slana Na ministrstvu danes poudarjajo, da so "v zadnjih letih naredili vse, kar je bilo v naši moči, da bi se ta direktiva prenesla v slovenski pravni red". Maja 2016 so v javno obravnavo in medresorsko usklajevanje dali predlog novega zakona o revidiranju. Decembra 2016 so zakon posredovali v koalicijsko usklajevanje.

"A dejstvo je, da so veliki zaostanki nastali predvsem zaradi obsežnih in zahtevnih medresorskih in koalicijskih usklajevanj," opozarjajo na ministrstvu: "Proces usklajevanj je dodatno zapletlo dejstvo, da so zainteresirani posamezniki in združenja svoj vpliv in stališča uspešno predstavljali in širili tudi med poslanci in poslanskimi skupinami ter v različnih razpravah strokovne javnosti."

Mateja Vraničar Erman Posel danes Padajo okostnjaki iz omare Vraničar Ermanove #video

Vraničar Ermanova proti Počivalšku

Kje se je zapletlo? Vraničar Ermanova je pri zakonu o revidiranju prišla navzkriž z ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom.

Njegovo ministrstvo se je namreč odločilo prisluhniti opozorilom, da je predlog zakona, ki so ga pripravili na Inštitutu za revizijo, slab in površen. Tudi direktive naj predlog ne bi upošteval v celoti. Del revizorske stroke je motilo dejstvo, da bi ministrstvo pri nadzoru nad revizorji dobilo status drugostopenjskega organa, čeprav za to nima usposobljenih kadrov.

Julija lani se je zato vlada odločila, da bo raje spremenila zakon o revidiranju, toda znova se je zapletlo v koalicijskem usklajevanju. Po vloženih amandmajih je bil predlog vložen na marčevsko sejo državnozborskega odbora za finance in monetarno politiko, a ga je njegova tedanja predsednica Urška Ban (SMC) preložila na eno od naslednjih sej.

NLB Foto: STA

Sloveniji grozi kazen: 8000 evrov na dan

V vmesnem času je zastavica že padla. Februarja je Evropska komisija vložila tožbo, v kateri je za Slovenijo zahtevala dnevno denarno kazen v višini skoraj 8000 evrov od datuma razglasitve sodbe.

Čeprav je Slovenija odgovorila, da je direktivo delno že prenesla v zakonodajo, to Bruslja ni prepričalo. Že pred tem je predsednik vlade Miro Cerar odstopil s položaja, predsednik republike Borut Pahor pa razpisal predčasne volitve. Prejšnji sestavi državnega zbora je za obravnavo predloga sprememb zakona o revidiranju zmanjkalo časa.

Spremembe zakona o revidiranju zdaj čakajo na poslance trenutnega sklica državnega zbora. Med drugim predvidevajo, da lahko pet odstotkov delničarjev bank, zavarovalnic in nekaterih drugih finančnih družb zahteva zamenjavo revizorja prek sodišča. Nov zakon bi kakovostnejše delo omogočal tudi revizorjem, ki bi pregledovali poslovanje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke.

Neuradno: Bertoncelj za drugo tožbo ni vedel

Podobna kot pri direktivi o revidiranju je zgodba z direktivo o trgih finančnih instrumentov.

Slovenija bi jo morala v svoj pravni red vnesti do julija lani. Ministrstvo, ki ga je tedaj vodila Vraničar Ermanova, je zakon pripravilo februarja letos in zanj dobilo zeleno luč na vladi, ki ga je poslala v državni zbor. Tam je obstal – do danes.

"Kljub opozorilom pred težko popravljivimi finančnimi posledicami nesprejema ni prišlo do same obravnave," se branijo na ministrstvu. Prejšnja Cerarjeva vlada je konec julija še enkrat poslala besedilo predloga zakona, ki bi ga moral državni zbor obravnavati po nujnem postopku, a je vse vpletene zdaj prehitela tožba.

Andrej Bertoncelj, minister za finance
Andrej Bertoncelj, minister za finance Foto: STA Po naših informacijah novi minister Andrej Bertoncelj, ki je položaj prevzel od Vraničar Ermanove, ob nastopu mandata ni bil seznanjen z možnostjo, da bi lahko Slovenijo doletela tožba zaradi omenjene direktive. Kot smo izvedeli, je Bertoncelj to na dan, ko je vladi predlagal razrešitev Vraničar Ermanove, priznal več političnim kolegom iz vrst Liste Marjana Šarca (LMŠ).

Tri leta časa, a na ministrstvu so imeli druge obveznosti

Trenutno poteka pet tožb Evropske komisije proti Sloveniji.

Eno je lani vložila zaradi onesnaževanja, ki izvira iz odlagališč odpadkov. Ob dveh že omenjenih se na delo ministrstva za finance nanaša še ena tožba - zaradi direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb. Evropska komisija jo je vložila marca letos, v njej pa Sloveniji grozi dnevna kazen v višini skoraj 9000 evrov.

Irena Majcen, nekdanja ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, nekdanja ministrica za okolje in prostor Foto: STA Na ministrstvu poudarjajo, da so predloge zakonov, s katerimi bi v pravni red prenesli to direktivo, začeli pripravljati že pred tremi leti. "Takrat predvidena rešitev je bila, da se direktivo prenese s spremembo zakona o javno-zasebnem partnerstvu in pripravo še enega zakona," so pojasnili.

Zakaj jim v treh letih tega ni uspelo storiti? Ker so imeli zaposleni druge nujne prednostne obveznosti, odgovarjajo na ministrstvu. Katere? Delo na projektu in zakonu za drugi tir, pripravo novega zakona o javnih financah, pripravo modela javno-zasebnega partnerstva pri energetskih sanacijah, pripravo zakona o gospodarjenju z gozdovi ... , odgovarjajo na ministrstvu.

Pet mesecev za odgovor

Junija lani je ministrstvo za finance predlog nove zakonske ureditve poslalo na ministrstvo za okolje in prostor, ki ga je takrat vodila Irena Majcen. Pet mesecev pozneje so na finančnem ministrstvu prejeli odgovora, da prvega predloga zakona še ne bodo poslali v javno obravnavo, ker sami še niso pripravili preostale zakonodaje.

Minili so meseci usklajevanj in pogovorov, a predlagane zakonske spremembe niso dočakale obravnave v državnem zboru.

Na ministrstvu so zato začeli pripravljati različico zakona, ki bo zgolj prenesla določbe evropske direktive, o čemer so Bruselj obvestili tudi v odgovoru na tožbo. "Predlog zakona je v zaključni fazi medresorskega usklajevanja. V najkrajšem možnem času bo posredovan v sprejem na vlado in nato v sprejem državnemu zboru," so optimistični na ministrstvu.

Komentarji

46

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • janez123 / 08.11.2018. ob 06:28 +15 - 2

    namerno so to počeli zaradi koristi določenih botrov

    +15 - 2
  • Nikoniko1 / 08.11.2018. ob 07:35 +19 - 6

    Kdaj LUBI SLOVENCI boste dojeli, da levičarji pač niso sposobni voditi državo.

    +19 - 6
  • mipmilan / 08.11.2018. ob 07:45 +13 - 1

    G.Cerar ali niste bili vi šef tem nesposobnežem ? Narod bo pa pozlatil.

    +13 - 1
delitve: 171
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin