Četrtek, 15. 3. 2018, 3.54
6 let, 1 mesec
Zakaj pranje denarja v Novi KBM zanima ameriške oblasti? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,51
17
Sumi, da so italijanska mafija in posamezniki iz kriminalnega podzemlja več let denar prali prek Nove KBM, tretje največje slovenske banke, zanimajo tudi ameriški urad za preprečevanje pranja denarja.
Po naših informacijah so predstavniki Financial Crime Enforcement Network (FinCEN), ameriškega regulatorja, ki deluje v sestavi ameriškega ministrstva za finance, začeli zbirati informacije o pomanjkljivostih sistema za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v Novi KBM. Ta je v lasti ameriškega finančnega sklada Apollo Global Management.
Zanima jih tudi počasnost pri uresničevanju ukrepov, ki jih Novi KBM že od leta 2014 nalaga Banka Slovenije.
Po neuradnih informacijah je slovenska centralna banka že decembra lani Apollu začasno prepovedala nadaljnjo širitev na slovenskem trgu. Prav zato, ker jih Američani niso obveščali o ukrepih slovenskega regulatorja na področju preprečevanja pranja denarja, naj bi FinCEN začel zbiranje informacij.
Da naj bi Banka Slovenije enak ukrep izrekla tudi Novi KBM, so prejšnji teden poročale Finance, a te informacije nihče ni uradno potrdil.
Američani: V tej zadevi ne dajemo informacij
Kot smo neuradno izvedeli, so predstavniki FinCEN že obiskali Slovenijo, kjer so opravili več razgovorov. V FinCEN so za Siol.net pojasnili, da v tej zadevi ne morejo dajati informacij.
Na pojasnila Banke Slovenije, ki običajno ne komentira regulatornih ukrepov, še čakamo. V Evropski centralni banki (ECB) komentarjev ne dajejo, saj naj bi šlo za pristojnost nacionalnih centralnih bank.
Iz Apolla nam Gary Stein, vodja službe za korporativno komuniciranje, v dveh dneh na naša vprašanja ni odgovoril. Prav tako se na naše klice in elektronska sporočila niso odzivali v oddelku za odnose z mediji v Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), ki ima v lasti 20 odstotkov Nove KBM.
"FinCEN me ni zaslišal. Po mojem vedenju ni zaslišal niti preostalih članov nadzornega sveta NKBM," pa nam je dejal predsednik nadzornega sveta Nove KBM Andrej Fatur, ki ga je na ta položaj imenoval Apollo. "Po mojem vedenju Banka Slovenije Novi KBM ni izrekla ukrepa prepovedi prevzemanja drugih bank," je dodal Fatur.
Preberite še:
Zaupno poročilo Banke Slovenije razkriva: NKBM je bila raj za pralce denarja
Američani odslovili strah in trepet uslužbencev Nove KBM
"Vsi smo vedeli za visoke gotovinske dvige v NKBM, a nihče ni ukrepal"
Serijske kršitve in tri odredbe
Iz odredb Banke Slovenije, s katerimi razpolagamo, je razvidno, da se v Novi KBM s pomanjkljivostmi v sistemu preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma bolj ali manj neuspešno spopadajo že desetletje.
Težave banke s slovenskim regulatorjem segajo tudi v obdobje po aprilu 2016, ko je Nova KBM že prešla v last Američanov.
Centralna banka je v zadnjih treh letih mariborski banki izdala kar tri odredbe za odpravo kršitev. Datum zadnje je lanski september, torej že dobro leto dni po tem, ko jo je za 250 milijonov evrov kupil Apollo. Nov rok za odpravo kršitev je 30. april.
Sprašuje Jani Moderndorfer, predsednik preiskovalne komisije o sumih pranja denarja v NLB in NKBM. Odgovarja Primož Britovšek, nekdanji izvršni direktor v NKBM.
Italijanska mafija in stranke z Bližnjega vzhoda
Kot razkrivajo dokumenti, so v Banki Slovenije na luknje pri preprečevanju pranja denarja postali pozorni leta 2014.
Takrat so izpeljali pregled sistemov korporativnega upravljanja, ki se je za Novo KBM končalo porazno. Banka Slovenije je ugotovila, da v nadzornem svetu (takrat ga je vodil Peter Kukovica) in upravi mariborske banke (takrat jo je vodil Aleš Hauc) sedijo ljudje brez znanja in izkušenj, da je organizacija banke slaba, ključne funkcije pa kadrovsko podhranjene.
Čeprav so se opozorila Vesne Rožanc izkazala za utemeljena, jo je Aleš Hauc že leta 2014 razrešil s položaja.
Hkrati so se pojavili sumi, da je Nova KBM v obmejnih poslovalnicah na Goriškem dovolila odprtje računov italijanskim državljanom, povezanim tudi z italijansko kriminalno združbo 'Ndragheta iz Kalabrije. S teh računov so dvigovali visoke vsote gotovine. O tem je lani poročal tudi italijanski časnik Il Piccolo.
Po naših podatkih so inšpektorji Banke Slovenije postali pozorni še na nekatere posameznike z območja nekdanje Jugoslavije in z Bližnjega vzhoda – tudi iz Savdske Arabije, ki velja za ključno podpornico nekaterih skrajno islamističnih milic. Imena teh oseb hranimo v uredništvu.
Na te sume je upravo banke že v začetku leta 2014 opozarjala Vesna Rožanc, tedanja pooblaščenka za področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. A Hauc se na sume ni odzval.
Dokumenti: uprava NKBM nad lastne službe z zunanjimi odvetniki
Ravno nasprotno. Na Siol.net smo že lani pridobili dokaze, da je Nova KBM takrat pred Banko Slovenija prikrila najmanj eno poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da mariborska banka nima ustreznih mehanizmov za odkrivanje sumov pranja denarja. Specializirano državno tožilstvo je prav zaradi tega uvedlo preiskavo proti nekdanjim vodilnim v banki.
Da je Hauca opozoril, da "obstajajo velika tveganja kršitve zakonodaje, če poročila ne predamo inšpektorjem Banke Slovenije", je na včerajšnjem zaslišanju pred parlamentarno komisijo v Novi Ljubljanski banki (NLB) in Novi KBM potrdil Jernej Bravc iz centra za notranjo revizijo mariborske banke.
Ko je Robert Senica (desno) februarja 2015 prevzel vodenje Nove KBM, je Primoža Britovška (levo) imenoval na enega od najpomembnejših položajev v banki.
Dokumenti, ki smo jih pridobili, pa razkrivajo, da je uprava Nove KBM ugotovitve službe za notranjo revizijo skušala relativizirati z zunanjimi pravnimi mnenji, za katere je najemala odvetniške pisarne. Uprava je z njimi želela odgovornost prevaliti izključno na podrejene uslužbence. A Banka Slovenije tega ni sprejela, zato je uvedla prekrškovni postopek tudi proti upravi banke.
Zakaj Američani Britovška niso odvezali molčečnosti?
Čeprav so se opozorila Vesne Rožanc izkazala za utemeljena, jo je Hauc že leta 2014 razrešil s položaja. Področje preprečevanja pranja denarja je zaupal nekdanjemu agentu Sove Primožu Britovšku, izvršnemu direktorju, pred tem odgovornemu za korporativno varnost.
Britovšek je vrsto let je veljal za nekakšnega prvega policista NKBM. Vodil je zaslišanja zaposlenih, ki jih je sam povezoval z uhajanjem informacij iz banke. Za področje preprečevanja pranja denarja, kjer so se serijsko dogajale kršitve, je odgovoren skoraj tri leta, torej še po tem, ko so jo kupili Američani. Banko je moral zapustiti šele konec lanskega leta.
Sprašuje Jani Moderndorfer, predsednik preiskovalne komisije o sumih pranja denarja v NLB in NKBM. Odgovarja Primož Britovšek, nekdanji izvršni direktor v NKBM.
Do zdaj Britovšek ni dajal izjav. Včeraj pa je prvič prišel na zaslišanje pred parlamentarno preiskovalno komisijo. Kot prvi od zaslišanih se je branil s sklicevanjem na poslovno skrivnost. Na večino vprašanj ni odgovarjal, saj da ga uprava banke ni odvezala molčečnosti.
Pri tem se je skliceval na dokument, ki sta ga podpisala sedanji predsednik uprave John Denhof in njegov namestnik Robert Senica, s katerim so ga leta 2015 imenovali na enega od najpomembnejših položajev banki. Razkril je le, da je moral Sovo leta 2010 zapustiti na željo delodajalca. Zakaj, ni pojasnil.
Je Britovšek lagal poslancem?
Primož Britovšek je dejal, da je banka njegovo primernost ("fit & proper" v angl.) za opravljanje različnih funkcij v banki preverjala v sklopu rednih kontrol.
A to ni res. Zapisnik 536. seje Sveta Banke Slovenije razkriva, da je centralna banka od uprave Nove KBM že junija 2015 zahtevala, naj opravi presojo Britovškove primernosti ("fit & proper" v angl.) za vodenje področja preprečevanja pranja denarja.
Primož Britovšek, nekdanji izvršni direktor v NKBM, med zaslišanjem pred preiskovalno komisijo o sumih pranja denarja v NLB in NKBM, ki jo vodi Jani Moederndorfer.
Lani pa smo poročali, da se je Britovšek znova znašel v internih postopkih banke, ki naj bi presojala njegovo primernost za opravljanje funkcije, domnevno tudi zaradi visoke zadolženosti.
"Proti meni se vodi medijska gonja, v kateri sodelujejo ljudje, ki jim ni všeč moje razčiščevanje bančne luknje v NKBM in moje sodelovanje z NPU," je v državnem zboru dejal Britovšek.
"Banka Slovenije ni zaspala"
Najdlje je včeraj trajalo zaslišanje Žarka Gorenjca, enega od dveh inšpektorjev Banke Slovenije za področje preprečevanja pranja denarja v bankah.
Poudaril je, da se proti Novi KBM vodijo prekrškovni postopki, ki še niso končani, a da Banka Slovenije ni naznanila sumov kaznivih dejanj.
Na vprašanje predsednika komisije Janija Möderndorferja, kaj meni o tem, da se o problematiki pranja denarja v Novi KBM pogovarjamo še leta 2018, čeprav so se prvi sumi pojavili že pred desetletjem, je odgovoril, da "se mu to ne zdi normalno".
Priznal je tudi, da Banka Slovenije nadzore sistemov za preprečevanje pranja denarja nadzira na dve leti, v vmesnem obdobju pa ne. "Gre za prazen prostor med enim in drugim pregledom pri tem, kaj se resnično dogaja v slovenskih bankah z nadzorom. Vseeno pa se mi ne zdi, da bi regulator na tem področju zaspal," je poudaril Gorenjc.
17