SiolNET. Posel danes Novice
5,06

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zakaj bodo upniki Energoplana ob denar? Zaradi države.

5,06

termometer

kolaž Alenka Bratušek, Senko Pličanič, Zlatko Sraka in Imre Balogh
Foto: STA

V Sloveniji smo v obdobju krize na hitro sprejeli ali spremenili več zakonov, ki so se izkazali za slabe in pomanjkljive. Takšen primer je domača stečajna zakonodaja, ki jo že leta pripravlja pravnica Nina Plavšak. Izkoristil jo je ljubljanski gradbinec Energoplan, ki se bo rešil domala vseh starih dolgov do podizvajalcev in države, pri tem pa mu pomaga celo njena Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Leta 2013, v obdobju vlade Alenke Bratušek, je državni zbor sprejel spremembe insolvenčne zakonodaje, ki naj bi podjetjem pomagale pri zmanjševanju dolgov v času posojilnega krča.

Tedanji minister za pravosodje Senko Pličanič je pripravo sprememb zaupal skupini, v kateri je imela ključno vlogo Nina Plavšak, že dve desetletji glavna avtorica domače insolvenčne zakonodaje, na katero je v tem obdobju letelo nemalo kritik.

Poslanci so kljub nasprotovanju strokovne javnosti takrat potrdili tudi dve ključni spremembi:

  • črtanje omejitve, po kateri morajo podjetja v prisilni poravnavi upnikom ponuditi najmanj 50-odstotno poplačilo. Le dve leti pred tem, leta 2011, jo je uvedlo ministrstvo, ki ga je takrat vodil Aleš Zalar;
  • podjetje lahko sproži novo prisilno poravnavo, tudi če upniki po predhodni prisilni poravnavi niso bili poplačani.

S tem bi podjetja dobila "realno možnost za sistemsko razdolžitev", je takrat poudarjal Pličanič. V vladajoči koaliciji so se takrat sklicevali tudi na priporočila Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske banke za razvoj (ECB).

Pet let pozneje je dokončno jasno, da največji gospodarski bolniki te spremembe zakonodaje izkoriščajo za nove manevre, s katerimi na suhem puščajo upnike. Pri tem jim pomaga celo država oziroma njena Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Upnikom obljubili polovico denarja

Razkrivamo primer Energoplana, ljubljanskega gradbenega podjetja, ki je bil eden od dveh ustanoviteljev družbe Grep, graditelja športnega parka Stožice.

Uroš Ogrin in Zlatko Sraka, prva moža Gradisa Skupine G in Energoplana, ki sta ustanovila projektno družbo Grep. Uroš Ogrin in Zlatko Sraka, prva moža Gradisa Skupine G in Energoplana, ki sta ustanovila projektno družbo Grep. Foto: STA Leta 2012, na vrhuncu krize v gradbeništvu, zaradi katere je propadla velika večina domačih gradbincev, so se v Energoplanu odločili, da se bodo reševali s prisilno poravnavo.

V tej so se zavezali, da bodo nezavarovanim upnikom plačali 50 odstotkov dolgov. Takrat v družbi, ki jo je vodil Zlatko Sraka, niso imeli izbire. To je bil namreč minimum, ki ga je še dovoljeval zakon.

Če upniki ne bi potrdili "prisilke", bi sledil stečaj, v katerem bi podizvajalci in drugi nezavarovani upniki prejeli poplačilo v višini 16 odstotkov vrednosti terjatev.

Energoplan: za vsakih 100 evrov dobite 88 centov

Tudi zato je bila prva prisilna poravnava Energoplana uspešna.

A izkazalo se je, da finančni načrti in projekcije niso imeli realnih temeljev. Energoplan v poznejših letih kljub ponovni oživitvi domačega gradbeništva iz denarnega toka niti približno ni mogel poplačevati upnikov za nazaj.

V družbi so se zato leta 2016 odločili za nov manever: predlagali so novo prisilno poravnavo, v kateri so upnikom z nezavarovanimi terjatvami obljubili le 0,15-odstotno poplačilo.

gradbeništvo Foto: STA Vsak izmed upnikov, ki na poplačilo čakajo že približno šest let, bi torej v povprečju prejel več kot tristokrat nižji znesek poplačila, kot je to predvidel predlog iz leta 2012. V najboljšem primeru, razkrivajo projekcije, bi upniki dobili 0,88-odstotno poplačilo. Za vsakih sto evrov, ki jim ga že več let dolguje Energoplan, torej 88 centov.

Samo Republika Slovenija bi kot upnik izgubila okrog milijonov evrov. Med osmoljenci bodo tudi NLB (665 tisoč evrov), Abanka (250 tisoč evrov) in Zavarovalnica Triglav (200 tisoč evrov).

Kateri poslanci so glasovali za

To je bilo mogoče prav zaradi zgoraj opisanih zakonskih sprememb, ki so se zgodile v obdobju vlade Alenke Bratušek.

Novelo zakona je takrat pripravila strokovna skupina, ki jo je vodil odvetnik Srečko Jadek, njegova namestnica pa je bila Nina Plavšak. Ta si je že pred tem vztrajno prizadevala za enake rešitve, ampak ni bila uspešna, saj so strokovnjaki in drugi opozarjali na mogoče zlorabe.

Nina Plavšak (levo) je leta 2010 predstavila novo novelo insolvenčne zakonodaje. Nina Plavšak (levo) je leta 2010 predstavila novo novelo insolvenčne zakonodaje. Foto: STA Pri tem je bila med najglasnejšimi Obrtna zbornica Slovenije (OZS), ki pod svojim okriljem združuje številne podizvajalce v gradbeništvu. Predlagala je kompromis, po katerem bi bilo mogoče izglasovati nižje poplačilo, a pod pogojem, da bi za to glasovalo 60 odstotkov vseh upnikov. S tem bi preprečili, da bi peščica izigrala preostale upnike.

Kljub temu je za novelo in črtanje omejitve glasovala večina poslancev iz Pozitivne Slovenije in Državljanske liste Gregorja Viranta, pa tudi SD in DeSUS.

DUTB: najboljša mogoča rešitev

Eden od upnikov, ki bodo ostali praznih rok, je tudi država, ki je prav zaradi tega razloga glasovala proti sprejetju prisilne poravnave.

Toda drugačnega mnenja so bili v DUTB, ki je v izključni lasti države. Iz dokumentacije, ki smo jo pridobili, je razvidno, da je njena uslužbenka Mojca Radolič predlog "prisilke" na glasovanju podprla.

Zakaj so na DUTB glasovali za "prisilko", na podlagi katere bo država izgubila milijon evrov? "Kot veste, je poslanstvo DUTB povrniti kar največ denarja davkoplačevalcev. Po presoji DUTB je potrditev prisilne poravnave Energoplana omogočila najvišje mogoče poplačilo terjatev," so pojasnili na slabi banki, ki jo vodi glavni izvršni direktor Imre Balogh.

Dodali so, da zavarovane terjatve DUTB do Energoplana presegajo vrednost premoženja, ki je bilo zanje zastavljeno, zato del terjatev ostaja nepoplačan.

Konec poletja lani, ko so upniki odločali o prisilni poravnavi, se je sicer DUTB z Energoplanom dogovorila za odkup deset milijonov evrov vrednih gradbenih projektov in drugih nepremičnin.

Energoplan ima novega starega lastnika

Enako kot DUTB je glasovala tudi SID banka, ki je prav tako v lasti države. Prisilno poravnavo je podprlo še nekaj upnikov. Med njimi trgovec z bananami Izet Rastoder, ki je leta 2016 od DUTB in drugih bank odkupil terjatve do projektne družbe Grep.

Za prisilno poravnavo je prav tako glasoval Gorazd Čuk, nekdanji prvi finančnik Istrabenza, ki je od nekdanjega prvega moža Energoplana Zlatka Srake (končal je v osebnem stečaju) prevzel lastništvo Energoplana.

sodišče Foto: Thinkstock Pred tem je namreč Čuk kupil za več milijonov evrov bruto terjatev do Energoplana. Ljubljanski gradbinec je sicer v zadnjih letih večkrat zamenjal lastništvo. Čuk ga je po odkupu od Srake najprej prodal sinovoma Zlatke Srake. Nato pa je s pretvorbo svojih terjatev v osnovni kapital spet postal večinski lastnik Energoplana.

Gorazd Čuk je sicer soprog odvetnice in stečajne upraviteljice Danice Čuk, ki je tudi svetovala Energoplanu pri finančni in poslovni sanaciji.

Kaj pravi ministrstvo

Na ministrstvu za pravosodje konkretnega primera niso komentirali, saj jim podrobnosti niso poznane. Povedali so, da postopek prisilne poravnave vodi sodnik, "opravila pa pod njegovim nadzorom opravlja imenovani upravitelj (op. a. Grega Erman)".

Opozorili so, da je odlog in zmanjšanje poplačila navadnih terjatev le eden, ne edini od mogočih ukrepov finančnega prestrukturiranja v postopku prisilne poravnave.

Po zakonu mora podjetje upnikom zagotoviti ugodnejše pogoje plačila terjatev, kot če bi šlo v stečaj. Načrt finančnega prestrukturiranja pregleda in potrdi tudi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 23
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin