SiolNET. Posel danes Novice
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V rokah Petriča, Mermala, Gantarja, Rigelnika in več deset drugih menedžerjev za milijardo evrov premoženja

10

termometer

V rokah Stojana Petriča, Jožeta Mermala, Matjaža Gantarja, Hermana Rigelnika in več deset drugih vplivnih slovenskih menedžerjev je skoraj milijarda evrov premoženja.

To kaže analiza poslovanja 40 podjetij, prek katerih so menedžerji v zadnjem desetletju in pol izpeljali prevzeme BTC, Trima, ACH, Impola, Kolektorja, Hidrie, Kovinoplastike Lož, Domela, Kolpe, LTH Castings, Ere, Krasa, Mitola, Jelovice in številnih drugih družb.

Večina od njih mora še odplačati najeta bančna posojila, vse več pa jih na račun prevzetih družb že ustvarja dovolj močan denarni tok, da ga lahko delijo tudi z lastniki.

Kdo je že bankrotiral in koga to še čaka

Mnogo menedžerskih podjetij medtem ni preživelo krize. Nekatera so bankrotirala zaradi brezglavega zadolževanja, velik del pa zaradi propada družb, ki so jih prevzemala. V zadnjih nekaj letih so tako v stečaju končala podjetja, prek katerih so menedžerji (skušali) prevzeti SCT, Alpino, Cestno podjetje Ljubljana (CPL), Avtotehno, Skupino Viator & Vektor, Probanko, Pivovarno Laško in vrste drugih družb.

Tudi podjetje Vasin nekdanjega lastnika NFD Holdinga Stanislava Valanta bi lahko končalo v stečaju. Tudi podjetje Vasin nekdanjega lastnika NFD Holdinga Stanislava Valanta bi lahko končalo v stečaju. Foto: Vid Ponikvar

Enaka usoda bi lahko po dostopnih podatkih doletela še najmanj šest drugih podjetij. Med njimi so Vasin nekdanjega lastnika NFD Holdinga Stanislava Valanta, Atka - Prima, ta je v lasti soproge nekdanjega prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota, in Electa Holding, ki jo obvladujeta sinova ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Vsa ta podjetja imajo že dalj časa težave z negativnim kapitalom, torej imajo več dolgov kot premoženja.

Dobički, a še vedno gora dolgov

Naša analiza je pokazala, da tista menedžerska podjetja, ki so preživela težke posledice finančne in gospodarske krize, v veliki meri poslujejo pozitivno, vendar bodo še vedno morala odplačati za kar 350 milijonov evrov finančnih obveznosti. Od tega jih je skoraj polovica kratkoročnih, torej bi morala zapasti v plačilo tekom letošnjega leta.

V priloženi tabeli so predstavljeni njihovi poslovni rezultati in glavni kazalniki poslovanja v obdobju od leta 2007 naprej.

 

Vrednost premoženja se povečuje

Analizirana menedžerska podjetja so imela konec leta 2015 za okoli 919 milijonov evrov premoženja. V zadnjih nekaj letih se je njegova skupna vrednost nekoliko povečala. Z največ premoženja upravljajo Impol 2000 (107 mio evrov), Perspektiva FT (106 mio evrov; 2014) in Protej (93 mio evrov; 2014)  

Mermal & Co. si spet obetajo dva milijona evrov

Med podjetji, ki zagotavljajo visoke dobičke svojim lastnikom, sta Ajdacom in Invest Point menedžerjev BTC z Jožetom Mermalom na čelu. Najpozneje do konca tega tedna bi morali na bančne račune prejeti letošnje dividende, ki jim bodo enako kot v zadnjih letih nanesle okoli dva milijona evrov.

Največje nakupovalno središče v Sloveniji BTC Jožeta Mermala se širi v logistično dejavnost. Največje nakupovalno središče v Sloveniji BTC Jožeta Mermala se širi v logistično dejavnost. Foto: Ana Kovač

To je posledica uspešnega poslovanja družbe, ki upravlja največje nakupovalno središče v državi in se širi v logistično dejavnost. V lanskem letu je BTC ustvaril rekordnih 60 milijonov evrov prihodkov in več kot pet milijonov evrov čistega dobička. Ob tem je uspel tudi reprogramirati obveznosti in od zdaj bankam plačuje manj za obresti.

Teh skrbi so se že davno znebili menedžerji, saj njihovi podjetji Ajdacom in Invest Point, prek katerih obvladujejo BTC, nimata niti evra dolga.

Menedžerjem LTH Castings uspel veliki met

Veliko razlogov za zadovoljstvo imajo menedžerji škofjeloške družbe LTH Castings, med katerimi je nekdanji član uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) Marko Golob

Eden od vodilnih pri podjetju LTH Castings Marko Golob je skupaj s preostalimi člani upravnega odbora že odplačal menedžerski prevzem podjetja. Eden od vodilnih pri podjetju LTH Castings Marko Golob je skupaj s preostalimi člani upravnega odbora že odplačal menedžerski prevzem podjetja. Foto: Klemen Korenjak

LTH Castings, za katerega so leta 2009 odšteli pet milijonov evrov, posluje vedno bolje. Njegovi prihodki naj bi se lani po načrtih povečali za 14 odstotkov, in sicer na okoli 200 milijonov evrov. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, koliko denarja ostane za poplačilo dolgov, naložbe in dividende, naj bi medtem dosegel rekordnih 36 milijonov evrov. 

Temu primerno se skokovito povečuje tudi obseg sredstev, ki si jih izplačujejo menedžerji LTH Castings. Zadnji dostopni podatki segajo v leto 2014, ko je njihovo podjetje Lior Invest prejelo že več kot 6,8 milijona evrov. Večina tega zneska je šla za vračilo bančnih posojil, tako da so na svoje bančne račune dobili "le" 1,4 milijona evrov. Pričakovati je, da bodo nadaljnja izplačila astronomsko visoka, saj je menedžerski prevzem že v celoti poplačan.

Za 310 milijonov evrov dolgov

Menedžerska podjetja so imela še leta 2010 za kar 430 milijonov evrov finančnih obveznosti. Do danes se je njihov obseg občutno zmanjšal. Brez upoštevanja Impola 2000, ki je konec lanskega leta izdal za 50 milijonov evrov obveznic, jih je trenutno za okoli 310 milijonov evrov. To je najmanj do zdaj.

Ob tem jim ne gre na roko njihova ročnost. Konec lanskega leta so imela podjetja namreč za okoli 160 milijonov evrov kratkoročnih finančnih obveznosti.    

 

Dividende tudi za menedžerje in zaposlene v Impolu

Dobro delo se obrestuje tudi menedžerjem slovenjebistriškega Impola Jerneju Čoklu, Vladimirju Leskovarju in Janku Žerjavu, ki so skupaj z zaposlenimi leta 2007 dokončno prevzeli enega od največjih predelovalcev aluminija v Evropi. V lanskem letu so bili praktično vsi kazalniki njegovega poslovanja rekordni. Obseg prihodkov je znašal 587 milijonov evrov, EBITDA že več kot 24 milijonov evrov, dobiček pa je dosegel 6,4 milijona evrov.

Več dividend si bo pri Impolu lahko izplačal tudi eden od treh vodilnih v podjetju Jernej Čokl. Več dividend si bo pri Impolu lahko izplačal tudi eden od treh vodilnih v podjetju Jernej Čokl. Foto: STA

Del ustvarjenih dobičkov se prek dividend steka tudi v njihovo osrednje podjetje Impol 2000. S pričakovano krepitvijo poslovnih rezultatov Impola bo nedvomno tudi dividend več. Tako bodo menedžerji in zaposleni na skupščini Impola 2000 čez dva tedna odločali o tem, da si izplačajo za polovico višje dividende, in sicer že kar okoli 1,5 milijona evrov.

Milijoni za Petriča in druge menedžerje Kolektorja

Vedno več denarnih sredstev si delijo tudi v idrijskem koncernu Kolektor Group. Čeprav so v zadnjih letih prevzeli nekaj večjih slovenskih podjetij, podali pa so se tudi v gradbeništvo, se je obseg dividend samo v letu 2014 povečal za polovico na tri milijone evrov. Iz dostopnih podatkih izhaja, da je bila v lanskem letu ta številka še višja.

Višina dividend v Kolektorju ni znana, bodo pa te višje kot preteklo leto, ko so znašale 2,7 milijona evrov. Višina dividend v Kolektorju ni znana, bodo pa te višje kot preteklo leto, ko so znašale 2,7 milijona evrov. Foto: Bor Slana

Koliko na koncu dobijo nekdanji predsednik uprave Stojan Petrič in drugi najvidnejši kadri Kolektorja, ni povsem jasno, saj je lastništvo navzkrižno prepleteno. V njem imajo glavno vlogo podjetja FMR Holding, Fond in FI, ki so še v letu 2013 izplačala za skupno 1,87 milijona evrov, lani pa že za okoli 2,7 milijona evrov dividend. Kot že rečeno, se je pomemben del teh sredstev vrnil nazaj tem istim povezanim podjetjem. 

Pri menedžerskem odkupu Kolektorja je sicer sodelovalo kar okoli tisoč posameznikov. Glede na to, da njihova podjetja upravljajo s premoženjem, ki je na papirju vredno več kot sto milijonov evrov, morajo odplačati razmeroma malo finančnih obveznosti. Po podatkih iz začetka lanskega leta jih je bilo za nekaj več kot deset milijonov evrov.

Kako velike dividende si lahko izplača prvi mož Kolektorja Stojan Petrič, zaradi navzkrižno prepletenega lastništva ni povsem jasno. Kako velike dividende si lahko izplača prvi mož Kolektorja Stojan Petrič, zaradi navzkrižno prepletenega lastništva ni povsem jasno. Foto: Tina Deu

Dari Južna mora vrniti več deset milijonov evrov

Drugače je pri veliki večini drugih slovenskih menedžerjev, ki so se odločili za prevzem podjetij, ki jih vodijo. Njihov vsakdan je iskanje denarnih sredstev za redno odplačevanje najetih posojil ali pa prepričevanje bankirjev, naj jim dajo na voljo več časa.

Tako je v imperiju Darija Južne, v katerem so eden od največjih gradbincev v državi CGP, sevniška Lisca ter vodnogospodarski podjetji Hidrotehnik in VGP Drava. Vsi dosegajo dobre poslovne rezultate in izplačujejo visoke dividende, samo CGP bo na primer letos izplačal rekordnih 3,2 milijona evrov, kar je skoraj enkrat več kot lani.

Toda milijoni evrov, ki se bodo v poletnih mesecih pretakala med podjetji skupine Perspektiva, ne bodo končali v denarnici Južne oziroma si jih ta ne bo smel izplačati. V skupini, ki na leto ustvari več kot 140 milijonov evrov prihodkov, doma in v tujini pa po zadnjih podatkih zaposluje več kot 1.300 ljudi, je vse podrejeno vračanju dolgov.

Kljub dobrim poslovnim izidom je v podjetju Darija Južne, ki vodi skupino Perspektiva, vse usmerjeno v poplačilo dolgov. Kljub dobrim poslovnim izidom je v podjetju Darija Južne, ki vodi skupino Perspektiva, vse usmerjeno v poplačilo dolgov. Foto: Matej Leskovšek

Samo krovna Južnova družba Perspektiva FT je imela v začetku lanskega leta za okoli 43 milijonov evrov finančnih obveznosti, še enkrat toliko dolgov pa sta imeli od nje odvisni podjetji Vizija Holding in Vizija Holding Ena.

Velika večina z dobičkom

Menedžerska podjetja v zadnjih dveh letih razen redkih izjem, kot so Protej (ACH), Holding PMP (Perutnina Ptuj) in H&R (Hidria), poslujejo pozitivno, torej najmanj ohranjajo vrednost premoženja, s katerim upravljajo. Visok dobiček so v lanskem letu med drugim ustvarili Ajdacom (BTC), Impol 2000, Domel Holding, Martal (Medex) in Publikum Trezor. 

Kolpa brez dividend, a rešila težave menedžerjev

Banke povzročajo preglavice tudi menedžerjem podjetja Kolpa iz Metlike, enem od vodilnih proizvajalcev kopalniške opreme v srednji in jugovzhodni Evropi. Čeprav posluje z dobičkom in tudi v letošnjem letu presega načrte, tega Kolpa še lep čas ne bo delila z lastniki.

Podjetje, ki letno ustvari okoli 40 milijonov evrov prihodkov od prodaje, bo moralo namreč do leta 2020 odplačati za več kot 17 milijonov evrov bančnih posojil. Pomemben del tega bremena so si v Kolpi po dostopnih informacijah naprtili tudi z nasedlimi nepremičninskimi posli na Hrvaškem, ki so se jih lotili pred kriznim letom 2008. V gradnjo stanovanjskega naselja na jugu Zagreba in večjega stanovanjskega objekta v njegovem središču naj bi vložili več kot 30 milijonov evrov.

Pri podjetju Kolpa, ki ga vodi Mirjan Kulovec, že več let niso izplačali dividend. Pri podjetju Kolpa, ki ga vodi Mirjan Kulovec, že več let niso izplačali dividend. Foto: STA

Tako Kolpa svojim lastnikom s predsednikom uprave Mirjanom Kulovcem na čelu že več let ni izplačala dividend in jih tudi v letošnjem letu ne bo. Zato pa so menedžerji na račun prevzetega podjetja rešili težave s financiranjem. Njihovo podjetje Kolpa Holding si je denar za poplačilo bančnih posojil preprosto izposodilo od Kolpe.

V Hidrii že leta brez dividend

Sušna leta so tudi za menedžerji prezadolžene idrijske skupine Hidria. Ti so se z bankami sredi lanskega leta dogovorili o reprogramu 150 milijonov evrov posojil in s tem ohranili nadzor nad lastništvom.

Tudi njihovo podjetje H & R, v katerem ima največji vpliv predsednik upravnega odbora Hidrie Edvard Svetlik, se spopada z visokimi dolgovi. Po zadnjih podatkih iz leta 2014 ima za več kot 15 milijonov evrov finančnih obveznosti. Zaradi pomanjkanja prilivov iz Hidrie pa je očitno tudi lani poslovalo z izgubo. Delničarji H & R se bodo namreč na prihajajoči skupščini znova seznanili z bilančno izgubo, ki jo bodo pokrivali s kapitalom družbe.

Hidria Edvarda Svetlika se še vedno ukvarja z izgubami. Hidria Edvarda Svetlika se še vedno ukvarja z izgubami. Foto: STA

Bodo v Kovinoplastiki Lož zmogli vrniti posojila?

Medtem slabo kaže menedžerskemu-delavskemu prevzemu Kovinoplastike Lož, ki spada med večje evropske proizvajalce stavbnega okovja in komponent za stavbno okovje. Zanj so leta 2007, torej tik pred začetkom krize, najeli skoraj 20-milijonsko bančno posojilo.

Kovinoplastika Lož je namreč od leta 2010 izgubila skoraj tretjino vseh prihodkov od prodaje, v zadnjih dveh letih pa jo pretresajo odpuščanja in zahteve delavcev po zvišanju plač. Nedolgo po tem, ko so bile njene obveznosti prenesene na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), so se v javnosti tudi pojavile informacije, da so bankirji nezadovoljni z dinamiko vračanja posojil in da bodo v skrajnem primeru zahtevali prodajo družbe.

Družba pooblaščenka, prek katere so prevzeli Kovinoplastiko Lož, je do danes vrnila že skoraj polovico posojil in DUTB po zadnjih podatkih dolguje okoli 12 milijonov evrov. Vendar so si morali tako kot v Kolpi večino denarja izposoditi kar od Kovinoplastike Lož.

Komentarji

26

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • bog1953 / 30.06.2016. ob 16:33 +4 0

    Na kratko, ljudje z druge strani zakona.

    +4 0
  • bor955 / 30.06.2016. ob 20:15 +3 0

    Zgoraj omenjeni mrhovinarji so izropali banke da so prišli do miljardnega naropanega premoženja in sedaj nam banke kradejo denar s transakcijskih računov da poravnajo škodo ki so jim naredili omenjeni mrhovinarji in drugi birokrati !!!

    +3 0
  • JackHerer / 30.06.2016. ob 18:59 +3 0

    "Delavci" ugrabljajo tovarne (Luka Koper), tajkuni so z bolhami pokupili in večinoma uničili podjetja. Socializem, smo nadomestili s kaviar socializmom. Težko vsem, ki niso v službi v Javnem sektorju, državnih firmah sli se niso upokojili pred več kot 15 leti.

    +3 0
delitve: 76
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin