SiolNET. Posel danes Novice
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Udarec za sindikate: pod nosom se obrišite za dobiček iz Delavske hranilnice

V Delavski hranilnici so pri novačenju delničarjev obljubljali dividende, zdaj so požrli obljubo

10

termometer

Delavska hranilnica
Foto: STA

Največji slovenski sindikati se že dalj časa soočajo z upadajočim članstvom in nižjimi prilivi od članarin. Letos bodo očitno doživeli nov velik udarec: Delavska hranilnica jim kljub drugačnim obljubam ne bo izplačala dividend.

Delavska hranilnica, ki je bila zaradi (pre)hitre rasti deležna opozoril Banke Slovenije o pomanjkljivem obvladovanju tveganj, letos prvič po letu 2008 ne bo izplačala dividend.

Kljub lanskemu rekordnemu dobičku se je namreč uprava Delavske hranilnice pod vodstvom Jožeta Stegneta odločila delničarjem predlagati, da se letos bilančni dobiček ne razdeli.

To je slaba novica za slovenske sindikate, za katere lastništvo v hranilnici predstavlja pomemben del premoženja, dividende pa nenadomestljive prilive v njihovo blagajno, pa tudi za komitente in druge fizične osebe, ki so jih v Delavski hranilnici še nedavno prepričevali v nakupe novih delnic z obljubami o visokih dividendah.

Prej prepričevali sindikate, zdaj varčevalce

V Delavski hranilnici v zadnjih letih pospešeno rastejo, samo lani so povečali bilančno vsoto za kar 36 odstotkov na 911 milijonov evrov. Posledično imajo vse več potreb po dodatnem kapitalu, s katerim bi jamčili za nepredvidene izgube pri poslovanju. Zato se vedno pogosteje odločajo za zbiranje svežih sredstev prek izdaje novih delnic.

Kljub lanskemu rekordnemu dobičku se je uprava Delavske hranilnice pod vodstvom Jožeta Stegneta odločila delničarjem predlagati, da se letos bilančni dobiček ne razdeli. Kljub lanskemu rekordnemu dobičku se je uprava Delavske hranilnice pod vodstvom Jožeta Stegneta odločila delničarjem predlagati, da se letos bilančni dobiček ne razdeli. Foto: STA

V lanskem letu so uspešno izpeljali tri dokapitalizacije, v okviru katerih so izdali 60 tisoč delnic po ceni sto evrov, s tem pa so zbrali skupno šest milijonov evrov sredstev. Letos so načrtovali izdajo 40 tisoč novih delnic pod enakimi pogoji. V zadnjih nekaj tednih so že izvedli dve dokapitalizaciji in prodali 20 tisoč delnic Delavske hranilnice. Glede na statut družbe pa imajo dovoljenje, da jih prodajo še enkrat toliko.

Njihove potrebe po dodatnem kapitalu v letošnjem letu so se po dostopnih informacijah nekoliko zmanjšale zaradi visokega dobička, ki so ga ustvarili s stanovanjskim projektom Livade Izola.

Kako je šef Stegne obljubljal po pet evrov dividend

Če so v preteklih letih glavnino svežih sredstev prispevali sindikati kot največji delničarji, zdaj očitno niso več pripravljeni vlagati svojega denarja. V Delavski hranilnici so se tako bili primorani obrniti kar na komitente oziroma varčevalce. To potrjuje tudi naraščajoče število (malih) delničarjev. Še v letu 2013 jih je bilo 387, trenutno pa že 628.

"Povsem običajno je, da smo se obrnili na varčevalce, saj jim v zdajšnjem sistemu varčevanja lahko nudimo le ponižujoče obrestne mere," je Stegne v začetku aprila letos odgovarjal časniku Finance, ki je problematiziral ravnanje Delavske hranilnice. "Vsakemu kupcu delnic povemo, da bo deležen petodstotnega letnega dividendnega donosa, kar velja že ves čas, od kar je hranilnica delniška družba in tako bo tudi v prihodnje," je še dodal.

Delavska hranilnica, ki je bila zaradi (pre)hitre rasti deležna opozoril Banke Slovenije o pomanjkljivem obvladovanju tveganj, letos prvič po letu 2008 ne bo izplačala dividend. Delavska hranilnica, ki je bila zaradi (pre)hitre rasti deležna opozoril Banke Slovenije o pomanjkljivem obvladovanju tveganj, letos prvič po letu 2008 ne bo izplačala dividend. Foto: Tina Deu

Manj kot dva meseca zatem je uprava Delavske hranilnice pod vodstvom Stegneta sklicala skupščino, ki bo potekala konec junija. Kljub drugačnim zagotovilom je na dnevnem redu predlog, da se dobička ne razdeli delničarjem. To je v nasprotju z javnimi zagotovili o stabilni dividendni politiki, ki jo Stegne večkrat navaja tudi v nedavno objavljenem letnem poročilu za 2015.

Zakaj se je odločila tako in ali je to kakorkoli povezano z aktivnostmi in opozorili Banke Slovenije, nismo izvedeli, saj v Delavski hranilnici na naša vprašanja niso odgovorili.

Matej Šimnic Foto: Matej Leskovšek Ni logike, da hkrati zbiraš kapital in izplačuješ dividende

"Če se podjetje odloči za hitro rast, potem dela vse v smeri ohranjanja in povečevanja kapitala, ne pa izplačevanja v obliki dividend. V primeru počasne stabilne rasti pa podjetje vrača več kapitala prek dividend delničarjem. Istočasno izvajanje dokapitalizacije in obenem izplačevanje dividend ekonomsko gledano nima logike, čeprav smo tovrstni nesmisel v preteklosti videli tudi v primeru NKBM. Na eni strani namreč tako delničarji krepijo kapital za prihodnjo rast, na drugi strani pa istočasno družba izplačuje dividendo, pri tem pa si prek davkov svoj kos odreže še država," je dogajanje v Delavski hranilnici komentiral Matej Šimnic, analitik v družbi Alta Invest.

Čez noč znižali donose pri pokojninskem varčevanju

V Delavski hranilnici so očitno kar čez noč naredili še eno potezo, ki bo negativno vplivala na njihove (bodoče) varčevalce. Pred časom so začeli ponujati pokojninsko varčevanje z nenavadno visokim donosom, ki občutno presega konkurenčne na trgu. Brez stroškov naj bi si njihovi varčevalci obetali kar štiriodstotni zajamčeni letni donos brez dodatnih stroškov, sredstva pa spadajo v jamstveno shemo in so s tem dodatno zaščitena.

Toda v zadnjih dneh je prišlo do spremembe. Na spletni strani Delavske hranilnice je po novem oglaševan drugačen, nižji donos. Nominalna letna obrestna mera pri varčevanju za dodatno pokojnino znaša le še tri odstotke, pri čemer je na njeni spletni strani še vedno dostopen "stari" prospekt z višjo obrestno mero.

Ni prostora za napake oziroma slabe kredite

"Slovenske finančne institucije se bodo z vsakim prihajajočim četrtletjem bolj zavedale težavnosti poslovanja v okolju nizkih obrestnih mer. Večina bank ima namreč še naprej visok delež državnih obveznic, ki je bil pridobljen v letih do 2014, kar jim teoretično omogoča relativno visok obrestni donos. Z zapadanjem teh obveznic in preteklih kreditov pa bodo ti viri postopoma uplahnili, s tem pa bo postopoma upadla tudi obrestna marža. Banke se temu prilagajajo različno, je pa dejstvo, da to čaka vse finančne institucije in da bo ob nizki obrestni marži prostora za napake oziroma slabe kredite izjemno malo," je še povedal Matej Šimnic.

Članom nadzornega sveta bi izplačali višje nagrade

Medtem ko z delničarji Delavske hranilnice ne bi delili dobička, se je uprava pod vodstvom Stegneta odločila, da dodatno nagradi člane nadzornega sveta. Ti bdijo nad poslovanjem hranilnice in delom uprave, ne nazadnje pa tudi odločajo o njeni usodi.

V zadnjih dveh letih si je nadzorni svet, v katerem sedijo nekateri najvidnejši slovenski sindikalisti, torej predstavniki največjih lastnikov, letno izplačeval 37.500 evrov bruto, po predlogu uprave pa bi letos prejeli skoraj enkrat več – kar 66 tisoč evrov bruto.

Po predlogu uprave (in nadzornega sveta) bi prvemu nadzorniku Delavske hranilnice Ivanu Sotošku (SKEI Gorenje) dali še enkrat več, in sicer deset tisoč evrov bruto, njegovi namestnici Cvetki Gliha (sindikat prometa in zvez) 7.500 evrov bruto, drugim sedmim članom nadzornega sveta pa po sedem tisoč evrov bruto.

V nadzornem svetu Delavske hranilnice bo po novem sedel tudi ekonomist in pravnik Franjo Štiblar, ki je bil leta 2013 eden od kandidatov za guvernerja Banke Slovenije in je zagovornik domačega lastništva bank. V nadzornem svetu Delavske hranilnice bo po novem sedel tudi ekonomist in pravnik Franjo Štiblar, ki je bil leta 2013 eden od kandidatov za guvernerja Banke Slovenije in je zagovornik domačega lastništva bank. Foto: STA

Med novimi nadzorniki Franjo Štiblar

Dozdajšnjim nadzornikom konec junija poteče mandat. V nadzornem svetu Delavske hranilnice bi še naprej ostali Branko Sevčnikar, Drago Ščernjavič, Sonja Kos, Boris Frajnkovič in Marjan Gojkovič. Poslovili se bodo Sotošek, Gliha, Bojan Zupančič in Ladislav Kaluža, namesto njih pa so že predlagana nova imena.

To so ekonomist in pravnik Franjo Štiblar, ki je bil leta 2013 eden od kandidatov za guvernerja Banke Slovenije in je zagovornik domačega lastništva bank, profesorica na ljubljanski pravni fakulteti Katarina Zajc in revizorka Andreja Bajuk Mušič. V nadzorni svet bi imenovali tudi Alenko Čok Pangeršič, eno od izvršnih direktoric na Modri zavarovalnici. Nova imena v nadzornem svetu bi lahko nakazovalo na spremembe v lastništvu Delavske hranilnice, vendar o tem trenutno ni mogoče izvedeti nič uradnega.

Jože Stegne konec leta v pokoj?

Neizpodbitni alfa in omega Delavske hranilnice Jože Stegne, ki jo vodi od njene ustanovitve leta 1992 naprej, bi lahko že ob koncu letošnjega leta zapustil to finančno institucijo. Po naših informacijah naj bi se Stegne po 26 letih vodenja upokojil. Ob tem velja omeniti, da je v začetku leta član novi uprave Delavske hranilnice postal Dušan Grlica.

Kako letos posluje Delavska hranilnica

V obdobju od januarja do aprila 2016 je Delavska hranilnica povečala bilančno vsoto za 4,5 odstotka na 951,8 milijona evrov. Ob tem so se dana posojila prebivalstvu povečala za 6,5 odstotka, posojila podjetjem pa za 3,3 odstotka, skupno za 21,5 milijona evrov. 

Za še višji znesek so se zvišale njihove vloge. Število osebnih računov se je sicer v letošnjem letu povečalo za 5.216 oziroma za 10,1 odstotka, število poslovnih pa za 2.502 oziroma za 9,2 odstotka.

Čiste obrestne prihodke je hranilnica povečala za 14 odstotkov, čiste provizije pa za 20 odstotkov. Ob tem je oblikovala za 455 tisoč evrov oslabitev, pri čemer je slabih posojil za 2,29 odstotka kreditnega portfelja. V prvih štirih mesecih letos je Delavska hranilnica ustvarila okoli 1,15 milijona evrov čistega dobička.

Nanj bi lahko negativno vplivalo dogajanje v Aerodromu Maribor. Tega je Delavska hranilnica prevzela leta 2014, do danes pa v projekt njegove poslovne prenove vložila že več kot 2,5 milijona evrov. Za zdaj ne kaže, da bi iz projekta izstopila z dobičkom. V letošnjem letu bi moral prevoznik Express Airways vzpostaviti letalsko povezavo s Turčijo, vendar se pri tem zapleta.

Med večjimi projekti, ki jih je v letošnjem letu finančno podprla Delavska hranilnica, je sponzorstvo projekta izdelave skakalnih smuči, ki jih je Elan opustil, prevzelo pa gorenjsko podjetje Slatnar Carbon.

Na kaj je opozarjala Banka Slovenije

Kot smo poročali na Siol.net, so inšpektorji Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB) lani spomladi opravili pregled poslovanja Delavske hranilnice. Njihova ključna ugotovitev je bila, da njena hitra rast ni ustrezno pokrita z učinkovitim upravljanjem s kreditnimi in z drugimi tveganji. Izpostavljenost hranilnice kreditnemu tveganju so ocenili kot "znatno". Pri tem so zaznali tudi številne pomanjkljivosti.

O stanju v Delavski hranilnici je prejšnji teden razpravljala tudi komisija državnega zbora za nadzor javnih financ. Njene člane je skrbelo predvsem, ali je Banka Slovenije storila vse potrebno, da se zgodba o davkoplačevalski pomoči slovenskim bankam ne bi ponovila. Namestnica guvernerja Banke Slovenije Mejra Festić jih je pomirila, da se to ne more zgoditi. Hranilnica je po drugi strani sprejela akcijski načrt in medtem po lastnih navedbah že izvedla ukrepe za odpravo pomanjkljivosti.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 21
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin