Tri stvari, ki bi jih v državi spremenil Igor Akrapovič

"Iz države danes odhajajo sposobni inženirji, zdravniki in drugi izobraženci. Če bo šlo tako naprej, bodo Slovenijo zapustili vsi, ki imajo možnost oditi, ki so dobri in zanimivi na trgu. Ne vem, kaj bo ostalo Sloveniji, če bodo sposobni še naprej odhajali. To me skrbi." Foto: Siol.net/ A. P. K.

Vlada nima zaslug za trenutno rast in ugodne razmere v gospodarstvu, enako kot pred leti ni bila kriva za krizo, je pred dnevi za poslovni časnik Finance, ki so mu podelile nagrado za posebne gospodarske dosežke, dejal Akrapovič. Kot lastnik podjetja in menedžer je po drugi strani kritičen do tega, da politika ne naredi dovolj za razbremenitev podjetij, ki želijo nagraditi uspešne delavce.

V Sloveniji imamo ureditev, ki ne motivira, poudarja Akrapovič.

"Težava je, da nagrada za uspešne delavce hitro pade v najvišji davčni razred. Če ima nekdo štiri ali pet tisoč evrov bruto plače in mu daš še nagrado v tej višini, je to obdavčeno s 50-odstotno davčno obremenitvijo ter z več drugimi prispevki. Na koncu ugotoviš, da je takšen delavec od denarja, ki ga je podjetje namenilo za njegovo nagrado, dobil le slabih 30 odstotkov."

V Sloveniji zavezanci zapadejo pod najvišjo davčno obremenitev že pri letnem dohodku pod 70 tisoč evrov bruto. V Nemčiji je letvica pomaknjena precej višje: "Tudi oni imajo 50-odstotno dohodninsko lestvico, a ta velja od 250 tisoč evrov. Ker v Sloveniji nimamo socialne kapice, obremenitev pri 70 tisoč evrih bruto pomeni težavo, če želiš zadržati kakovostne kadre."

Ukrepi, ki bi izboljšali slovensko poslovno okolje

Na vprašanje, katere ukrepe bi uvedel za izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji, Akrapovič odgovarja, da so to prožnejša delovna zakonodaja, boljše možnosti za nagrajevanje in napredovanje sposobnih ter odprava kriznega davka.

"Ljudje, ki svojega dela ne opravljajo, kot je treba, bi morali oditi. Kaj takšnega je zdaj v javnem sektorju nemogoče. Približati bi se morali načinu dela v zasebnem sektorju. Možnost morajo dobiti sposobni in delovni. Druge bi morali spodbuditi k boljšemu delu ali pa se z njimi raziti. Zdaj pa velja strahotna uravnilovka. Sposobni, ki bi želeli narediti več, ob tem načinu izgubljajo motivacijo za delo."

Ko opozarja na birokratske ovire, Akrapovič spomni na primer Joca Pečečnika. Ta od leta 2010 ni dočakal okoljevarstvenega soglasja za gradnjo športnega parka na Plečnikovem štadionu za Bežigradom, postopek pa je zdaj spet na začetku. Enako zgodbo je imel sam. Devet let je čakal na zazidljivost zemljišča v Ivančni Gorici, na koncu pa obupal nad postopkom, ki ga je vodilo ministrstvo za kmetijstvo, in se odločil odpreti tovarno v Črnomlju.

"Iz države danes odhajajo sposobni inženirji, zdravniki in drugi izobraženci. Če bo šlo tako naprej, bodo Slovenijo zapustili vsi, ki imajo možnost oditi, ki so dobri in zanimivi na trgu. Ne vem, kaj bo ostalo Sloveniji, če bodo sposobni še naprej odhajali. To me skrbi."

"Tujci, ki delajo v našem podjetju, povedo, da je kakovost bivanja v Sloveniji boljša kot drugod. Razlog je v raznolikosti, ki jo ponuja Slovenija. Predstavljajte si nekoga, ki dela v izrazito industrijskem okolju ali velemestu. Zanj je že izhod iz mesta zamuden in naporen. Slovenija pa ima blizu morje in hribe, nahaja se na izjemno dobri strateški točki za življenje. To je pomemben dejavnik." Foto: Siol.net/ A. P. K.

Akrapovič poudarja, da pri nagrajevanju na koncu večino še vedno dobi država, ne pa delavec. Zadnji ukrep, ki začenja veljati prihodnje leto - nagrada za poslovno uspešnost v višini povprečne plače bo oproščena dohodnine - gre po besedah Akrapoviča v pravo smer. Toda država bi lahko naredila več. "Uvesti bi morali možnost izplačila ene bruto plače zaposlenega brez plačila dohodnine. Tako pa delavca s štiri tisoč evrov bruto plače, ki vse leto plačuje davke, na koncu spet 'zadane' uravnilovka. To je nepravično."

Takoj bi odpravil tudi krizni 50-odstotni davek na dohodnino. Ta še vedno velja, čeprav smo že nekaj časa v obdobju gospodarske rasti. "Če že nismo sposobni uvesti socialne kapice, potem odpravimo vsaj ta krizni davek. Imamo petodstotno gospodarsko rast in takšen davek ni več primeren."

Slovenski inženirji se lahko kosajo z nemškimi

Akrapovič je močno prisoten na nemškem trgu. Za njegovo podjetje je ta trg eden ključnih, zato lahko primerja način dela v Nemčiji in Sloveniji. Slovenski inženirji se po njegovih besedah lahko kosajo z nemškimi.

"Kar zadeva znanje in aplikativnost, med njimi ni velike razlike. Naši inženirji morda končajo šolanje z nekoliko manj praktičnega znanja, ker jim tega naše šolstvo in okolje ne omogočata v takšni meri kot nemškim. Vseeno ocenjujem, da so slovenski inženirji na enaki ravni kot nemški. Posebej v izjemno specializirani industriji, kot je naša."

Kakšne sodelavce želi

Izobrazba in znanje sta danes zelo pomembna, toda eden naših najuspešnejših podjetnikov pravi, da so pri iskanju sodelavcev v podjetju pozorni tudi na druge stvari. Pomembno se jim zdi, ali je nekdo radoveden, ali ga zanimajo nove stvari in ali je že kaj sam ustvaril.

"K nam prihajajo nekateri izjemno teoretično podkovani kandidati, spet drugi pa so bili na primer že prej modelarji in so kakšno stvar naredili sami, čeprav samo kot hobi. Takšni se hitro vklopijo v okolje, ugotovijo stvari in tudi vedo, kaj od njih pričakujemo."

Na koncu pa šteje ena stvar: ali je izdelek primerno izdelan, da podjetje z njim vstopi na trg, posebej poudarja Akrapovič.

"Dokler stranka ne dobi izdelka in ni denarja na banki, delo ni opravljeno. Krog mora biti dovolj hitro zaključen, tudi zato, ker konkurenca ne počiva in nas lahko vsak trenutek prehiti."