Četrtek, 9. 2. 2017, 11.39
6 let, 6 mesecev
Šok iz Zagreba: hrvaška vlada izigrala Počivalška in kupca Cimosa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
56
Hrvaška vlada je danes v Slovenijo poslala predlog sporazuma, s katerim odstopa od dogovora med slovenskim ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom in hrvaškim ministrom za državno premoženje Goranom Marićem.
Vanj je namreč vnesla nekatere pogoje glede ohranitve delovnih mest na Hrvaškem, ki niso bili predmet dogovora med ministroma, nesprejemljivi pa so tudi za italijanskega kupca Cimosa, finančni sklad Palladio Finanziaria. Če bo Hrvaška pri teh pogojih vztrajala, se bodo Italijani iz posla v prihodnjih dneh dokončno umaknili.
Uradno: hrvaški predlog v nasprotju z dogovorom Počivalšek-Marić
Na hrvaškem ministrstvu za državno premoženje so za STA povedali, da pogovori med obema ministrstvoma še potekajo in da ne gre za odstopanje od dogovora iz minulega tedna. Izrazili so upanje, da bo zgodba uspešno zaključena, priložnost za to pa bi lahko bila že prihodnji ponedeljek, ko bo minister Počivalšek predvidoma spet obiskal Zagreb.
Na ministrstvu za gospodarstvo pa so za Siol.net pojasnili, da je "predlog, ki ga je poslala hrvaška stran, z dogovorom, sprejetim med ministrom, skladen le v finančnem delu". "Slovenski državni holding (SDH) in Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki vodita postopke, bosta na predlog odgovorila," so poudarili na ministrstvu.
Video: Kako premier Miro Cerar komentira zaplet?
Preberite več:
Je Cimos res rešen? Zadnjo besedo bodo imeli Italijani.
Novi pogoji Zagreba
Še prejšnji torek se je zdelo, da novih zapletov v sagi o Cimosu ne more biti več.
Na Otočcu sta si Počivalšek in Marić še drugič v desetih dneh segla v roko. Dogovorila sta se, da bo Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) v hrvaški proračun vplačala sedem milijonov evrov, v zameno pa bo hrvaška Agencija za zavarovanje depozitov in sanacijo bank (DAB) odstopila od vseh zahtevkov proti Cimosu, ki izhajajo iz preteklosti. Obe vladi sta prejšnji teden potrdili dogovor.
V Zagrebu so v dogovor s slovensko stranjo vnesli tudi nekatere nove pogoje.
Toda v Zagrebu so v dogovor s slovensko stranjo vnesli tudi nekatere nove pogoje. Sporazum, ki so ga poslali, namreč izrecno predvideva, da bo Palladio Finanziaria proizvodnjo na Hrvaškem v prihodnjih dveh letih zadržal v dozdajšnjem obsegu, in to na vseh treh lokacijah: v Buzetu, Roču in Labinu. To je 900 delovnih mest. V tem trenutku na Hrvaškem v Cimosu že odpuščajo po programu, ki je usklajen tudi s sindikati v Cimosu.
Italijani so ponudili zaveze – ohranitev delovnih mest v letošnjem letu na najmanj dveh lokacijah – na podlagi poslovnega načrta, ki je usklajen tudi s ključnimi kupci. Če novih naročil ne bo, Italijani vseh proizvodnih lokacij Cimosa ne bodo potrebovali. V tem trenutku naročil za obratovanje obrata v Labinu ni.
Sporazum, ki ne rešuje drugih sporov
Iz virov blizu Palladia Finanziaria je tako mogoče slišati, da so jim Hrvati postavili pogoje, ki ne omogočajo preživetja Cimosa in posegajo v poslovne odločitve morebitnega novega lastnika.
S tem sporazumom se ne ustavlja preostalih postopkov in morebitnih novih terjatev do DUTB drugih državnih organov Hrvaške. Istočasno, ko je DAB proti Cimosu vložil tožbo, je skušalo hrvaško državno pravobranilstvo izpodbijati pridobitev lastninske pravice na Cimosovih nepremičninah v Buzetu in Roču. Sodni postopek za lokacijo v Buzetu je DORH izgubil tudi na drugi stopnji, a imajo po hrvaški zakonodaji po tem, ko prepoved ni bila uspešna, še skoraj dvajset let pravico do vložitve tožbe.
Kaj je v ozadju hrvaške igre?
Če bo Hrvaška pri pogojih vztrajala, se bodo Italijani iz posla v prihodnjih dneh dokončno umaknili.
Mogočih razlag, zakaj Hrvati kršijo dogovor, je več. Po eni od njih gre za nov politični manever vlade v Zagrebu, ki ga bodo pred tamkajšnjo javnostjo predstavili kot skrb za ohranitev zaposlenosti v Cimosovih obratih v tej državi. Nadaljnje popuščanje v stališčih bi lahko vlada utemeljila s pojasnilom, da ni imela izbire, ko so jo stisnili v kot.
Po drugi razlagi gre za druge vrste igro in zadnji poskus izsiljevanja Slovenije v stilu "vzemite ali pustite". To igro pa vodi Goran Marić. V tem primeru bi lahko krivdo za propad dogovora o Cimosu prevalili na Slovenijo oziroma italijanskega kupca. V Zagrebu bi si s tem umili roke.
Italijani odhajajo iz Cimosa, ki je na poti v stečaj
Cimos: Hrvaška čaka na formalno ponudbo Slovenije
Cimos za 110 milijonov evrov v italijanske roke
Kot smo izvedeli, slovenska stran hrvaški ni ponujala ničesar, kar ni bilo usklajeno z Italijani. Kako bo na najnovejše dogajanje odgovorila Slovenija oziroma DUTB, ki vodi pogajanja z italijanskim kupcem, bo jasno v prihodnjih urah.
Kot smo že poročali, je temelj sporazuma med Slovenijo in Hrvaško rešitev vprašanje tožbe, s katero DAB od Cimosa zahteva plačilo več kot 50 milijonov evrov. Gre za domnevne dolgove, ki izhajajo še iz 90. let prejšnjega stoletja, ko je Cimos pri Riječki banki najel 20 milijonov evrov posojil, po propadu te banke pa jih je prevzela DAB. To vprašanje je bilo v zadnjih tednih ključna ovira za konec prodaje Cimosa.
Videoposnetek seje hrvaške vlade iz začetka februarja. O Cimosu od 33:40 do 37:00.
56