Italijani odhajajo iz Cimosa, ki je na poti v stečaj

Italijanski kupec Palladio Finanziaria se je po naših informacijah danes umaknil iz postopka nakupa Cimosa. Razlog? Neuspešni dogovor s Hrvati o sodnem sporu, povezanem s Cimosovim dolgom do nekdanje Riječke banke. To je bil najpomembnejši odložni pogoj v prodajnem postopku.

Ker se rok za izpolnitev vseh odložnih pogojev izteče v torek, Hrvati pa so danes sporočili, da potrebujejo več časa za proučitev slovenske ponudbe, so se Italijani odločili za ustavitev vseh aktivnosti oziroma umik iz posla. Po naših informacijah namreč niso pripravljeni dodatno čakati in znova podaljšati roka za izpolnitev pogojev. Ne verjamejo tudi, da se bo do torka zgodil dogovor s Hrvati.

Država brez komentarja

Vodstvo DUTB je konec lanskega leta oznanilo dogovor o prodaji in s tem rešitev Cimosa. Foto: Tomaž Primožič/FPA Največja lastnica Cimosa je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Njen glavni izvršni direktor Imre Balogh tega ni želel komentirati. Dogajanja v Cimosu niso komentirali niti v Slovenskem državnem holdingu (SDH).

Ob tem je treba poudariti, da je država od italijanskega kupca nazadnje zahtevala tudi zaveze glede ohranjanja obsega zaposlenih.

Ni izključeno, da bodo Italijani že v kratkem prišli z novo ponudbo za Cimos, ki bo bistveno nižja oziroma bi prevzeli bistveno manj dolgov kot po trenutnem dogovoru z DUTB in bankami upnicami. Če bo šel Cimos v stečaj, pa bi lahko iz stečajne mase kupili "očiščeno" družbo.

Čakanje Cimos drago stane

Cimosu resnično zmanjkuje časa. Njegovi pogodbeni partnerji, med katerimi so tudi največji dobavitelji svetovne avtomobilske industrije, ki jim Cimos dobavlja sestavne dele za turbine in druge dele motorjev, so vse bolj nervozni.

Trije ključni, Honeywell Turbo Technologies, Borg Warner in Volkswagen, so že pred časom zahtevali, da morajo vsi vpleteni dogovor o prodaji skleniti do konca novembra. Ob veliki nejevolji so rok podaljšali še za mesec dni, a dogovora še vedno ni. O umiku naročil naj bi razmišljali pri Oplu, eni od najpomembnejših strank v programu kinematike, ki je ključni proizvodni del koprske tovarne.

Hkrati upada tudi denarni tok Cimosa. Konec leta 2015 ga je bilo na konsolidirani ravni za 30 milijonov evrov, na zadnji dan lanskega leta pa le še za 16 milijonov. Četudi bo Cimos propad prodaje preživel, je utemeljeno pričakovati, da bodo vrednotenja in s tem nove ponudbe v morebitnem novem prodajnem postopku krepko nižje.

Vse to bo na koncu znižalo ponudbo za Cimos, ki bi lahko prišla v kratkem.

"Ponudba ne izpolnjuje naših zahtev"

"Da, prispela je nova ponudba, ki pa še vedno ne izpolnjuje naših zahtev. O ponudbi bomo resno razmislili in menim, da bomo v prihodnjih desetih dneh odgovorili na to vprašanje," je povedal hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić.

Na novinarsko pripombo, da je rok do konca januarja, je minister dejal, da ta ni določen na posamezen dan oziroma ga je mogoče podaljšati, ker je pomembneje doseči rešitev. Poudaril je, da gre za zelo kompleksno, težko vprašanje, ki ga ni mogoče preprosto rešiti in je nerešljivo že 25 let.

"Če nam ga uspe rešiti, bomo naredili veliko delo. Menim, da smo še en korak do končnega dogovora," je povedal Marić. Po neuradnih informacijah časnika Jutranji list naj bi bil sicer predlog, ki ga je slovenska stran poslala hrvaški Agenciji za zavarovanje depozitov in sanacijo bank (DAB), vreden pet milijonov evrov.

Koprski Cimos v Sloveniji in na Hrvaškem zaposluje skoraj 4.000 ljudi. Foto: Matej Leskovšek

O Cimosu tudi ministra

Zaradi odprte tožbe DAB – gre za terjatev, ki sega v devetdeseta leta minulega stoletja, ko je Cimos pri Riječki banki najel 20 milijonov evrov posojila, po propadu banke pa jih je prevzela DAB, ki je neke vrste hrvaška slaba banka – se zatika pri uresničitvi oktobra sklenjene pogodbe o prodaji 92-odstotnega deleža Cimosa družbi TCH Cogeme, ki je v lasti italijanskega sklada Palladio Finanziaria.

O Cimosu sta pred tednom dni v Zagrebu pogovarjala tudi Marić in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki sta bila po sestanku zadovoljna. Izrazila sta pričakovanje, da bodo dogovor dosegli, kot ključno pa sta poudarila ohranjanje delovnih mest v obeh državah.