Nedelja, 16. 12. 2018, 13.51
5 let, 4 mesece
Slovenske zavarovalnice se vse bolj prilagajo podnebnim spremembam
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,14
V Sloveniji smo priča vremenskim pojavom, ki so bili prej terminsko umeščeni samo v določena obdobja. Sedaj smo neurjem in točam priča tako rekoč vse leto.
Minilo je mesec in pol od uničujoče vodne ujme, ki je gorenjski vasici Dolina in Jelendol odrezala od sveta, saj je Tržiška Bistrica odnesla cesto, ponekod niso imeli niti vode niti elektrike. Zavarovalnice zaradi pogostejših naravnih nesreč skrbno spremljajo škodne dogodke in jim prilagajajo svoje produkte. O podražitvah ne želijo govoriti.
Čeprav smo bili na začetku poletja v Sloveniji priča številnim močnim nevihtam s točo, pred mesecem in pol pa je dele Gorenjske prizadela uničujoča vodna ujma, je bilo iztekajoče se leto z vidika naravnih nesreč relativno prizanesljivo, ugotavljajo v zavarovalnici Adriatic Slovenica.
V zavarovalnicah podnebne spremembe in s tem povezano škodno dogajanje sprejemajo kot dejstvo, ki je naravni del poslovanja. "V Sloveniji in na celotnem našem območju smo priča pojavom, ki so bili prej terminsko umeščeni samo v določena obdobja. Sedaj smo neurjem in točam priča tako rekoč vse leto. Neurja so postala geografsko izrazito lokalizirana - na primer letošnje neurje v Črnomlju, kjer je v določenem geografskem pasu izrazita toča uničila večino premoženja," pojasnjujejo v Zavarovalnici Sava.
V Adriatic Slovenici sicer letos beležijo več škodnih dogodkov v Beli krajini in na Štajerskem, ki pa so zajeli relativno majhna področja z manjšo intenziteto. Skupno so izplačali za 1,5 milijona evrov škode.
"Pomembne okoliščine so bile tudi pravočasne in natančne napovedi meteorologov, ki so omogočile sprejemanje določenih potrebnih in možnih ukrepov za preprečitev škode," poudarjajo v Adriatic Slovenici.
Povečuje se intenzivnost poplav
Ob tem v Zavarovalnici Sava v zadnjih letih opažajo, da se povečuje tudi intenzivnost poplav predvsem v jesenskih in spomladanskih mesecih. Ugotavljajo, da prihaja do izrazito povečanih količin padavin v oktobru in novembru, ko v kratkem času pade velika količina dežja, na drugi strani pa se v februarju in marcu led in sneg hitreje topita, saj so dnevi v teh dveh mesecih vse toplejši.
Ob zadnji vodni ujmi na Gorenjskem so v Savi obravnavali 170 škodnih dogodkov. Skupna ocenjena škoda doslej znaša več kot 280 tisoč evrov, končna škoda še ni znana.
Zavarovalnica Triglav je maja zaradi toče in poplav v vzhodnem delu države izplačala za tri milijone evrov škod. Junijska neurja s točo so v severovzhodni Sloveniji, Beli krajini in Zasavju povzročile za 16,9 milijona evrov škod. O višini in obsegu škode zaradi vodne ujme v okolici Tržiča še ne morejo govoriti, saj nekatere stranke škodo prijavijo šele nekaj mesecev po njenem nastanku. "Kljub temu na področju cenitve škod ne pričakujemo posebnosti," odgovarjajo v Triglavu.
V zavarovalni produkt vključili žledolom
V Adriatic Slovenici o povišanju premij zaradi pogostejših naravnih nesreč ne razmišljajo, zaradi muhastega vremena pa skrbno spremljajo škodne dogodke. "Ob tem poleg dogajanja na trgu redno spremljajo posledice podnebnih sprememb in temu prilagajamo svoje zavarovalne produkte," pojasnjujejo. Tako so na primer po žledolomu izpred štirih let v svoje produkte med zavarovane nevarnosti vključili tudi žled.
Podnebnim spremembam se prilagajajo tudi v Zavarovalnici Sava. "Skozi ustrezna razvojna orodja pripravljamo ustrezna kritja za posamezna območja, kjer lahko predvidevamo, da bomo priča takšnim ekstremnim pojavom," še sklenejo v Savi.
V zavarovalnicah Sava in Triglav nam niso izrecno odgovorili, ali zaradi tega nameravajo zvišati zavarovalne premije. V Triglavu pravijo le, "da bodo tako kot do sedaj cenovno politiko posameznih zavarovanj tudi v prihodnje oblikovali glede na večletno regijsko škodno dogajanje."
