SiolNET. Posel danes Novice
8,85

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovenci razburjajo Američane: cenena delovna sila na gradbiščih avtomobilskih velikanov?

8,85

termometer

gradbinec zda gradbišče
Foto: Thinkstock

Slovenski, hrvaški, poljski delavci za "ekstremno nizko" plačilo gradijo tovarne ameriških avtomobilskih podjetij, njihovi delodajalci pa pri uvažanju delavcev v ZDA kršijo ameriško delovno zakonodajo, poroča raziskovalna ekipa televizijske hiše CBS.

"Avtomobilska podjetja so za gradnjo tovarn v ZDA dobila na stotine milijonov evrov davčnih olajšav in spodbud, tovarne pa jim gradijo vzhodnoevropski delavci. Ljudje mislijo, da to gradijo Američani," v prispevku za televizijsko hišo CBS opozarja Gerald Greiner, ki je tri leta delal kot nadzornik za nemško podjetje Eisenmann v ZDA.

Nemško podjetje je vezni člen med največjimi avtomobilski proizvajalci, ki gradijo tovarne v ZDA - med njimi BMW, Volkswagen, Tesla -, in podjetji, ki jim dobavljajo delovno silo. Praviloma gre tako, da je Eisenmann izbran kot izvajalec gradbenih del, nato pa najema podizvajalce iz Slovenije, Hrvaške. Delavci teh podjetij nato gradijo tovarne.

Novinar CBS Vladimir Duthiers je štiri mesece spremljal vzhodnoevropske delavce na gradbiščih tovarn. Pogovarjal se je z njimi in spremljal njihove objave na družbenih omrežjih, v katerih so prikazovali, kako napredujejo dela. Duthiers se je z ekipo med drugim odpravil tudi v Slovenijo in raziskal ozadje dobaviteljske verige. 

Ameriški novinarji so ugotovili, da se dobaviteljska veriga delovne sile, ki gradi ameriške tovarne avtomobilskih proizvajalcev, pogosto konča na Ptujskem. Ameriški novinarji so ugotovili, da se dobaviteljska veriga delovne sile, ki gradi ameriške tovarne avtomobilskih proizvajalcev, pogosto konča na Ptujskem.

Epicenter na Ptujskem

Ko je Duthiers začel raziskovati ozadje delodajalcev delavcev na ameriških gradbiščih, se je veriga večkrat končala v Sloveniji, natančneje na Ptuju. Zato se je z ekipo odpravil tudi k nam in poskušal najti sogovornika v teh podjetjih. 

Eno od njih je D2N Technologies, ki ima pisarno v ZDA, a so novinarji ugotovili, da je tam le poštni nabiralnik. Na ptujskem sedežu so jim najprej rekli, da je sogovornik na kosilu, a da bo z njim lahko govoril kasneje - pod pogojem, da pogovora ne snemajo. To se ni uresničilo. Lastnika podjetja, ki je imelo lani 200 tisoč evrov prihodkov in pet zaposlenih, sta po navedbah v Ajpesu Robert in Bojan Dukarić. Spletna stran podjetja ne deluje.

CBS omenja še podjetji:

- Dato avtomatizacija s Ptuja v lasti Antona Kodriča in Damjana Pučnika. Podjetje je imelo predlani 2,2 milijona evrov, lani pa 3,1 milijona evrov prihodkov. Konec lanskega leta je zaposlovalo 52 ljudi.

- AVK Avtomatizacija iz Škofje vasi v lasti Petra Aplenca, Jake Vrbeka in Luke Milana Trglavčnika Korena. Podjetje je lani prihodke povečalo z 1,3 na dva milijona evrov, konec leta je zaposlovalo 31 ljudi.

Obe podjetji so obiskali, a na sedežu niso našli nikogar.

"Zakaj pa bi se obremenjeval?"

Medtem ko smo podjetje D2N Tehnologije neuspešno poskušali priklicati, zastopnika podjetja Dato avtomatizacija pa sta po besedah sogovornice v podjetju na dopustu in zato danes nedosegljiva (obema podjetjema smo vprašanja poslali na elektronski naslov), je direktor AVK Avtomatizacije Peter Aplenc prepričan, da gre za medijsko napihovanje in da je tema predstavljena enostransko. 

Trdi, da zaposlene napotujejo in plačujejo v skladu z zakonodajo obeh držav in da ne kršijo pogojev za pridobitev vize. "Mi moramo delovati v skladu s standardi naročnikov. Ti imajo stroga pravila, ki jih moramo upoštevati," pravi Aplenc in dodaja, da njihovo podjetje v ZDA ni nikoli delalo za Eisenmann ali njegove podizvajalce, kot je to razumeti iz prispevka CBS. "Gre za prispevek na podlagi pripovedi delavcev, ki pa jih niso preverili pri nas," pravi. Na opombo, da so bili novinarji na sedežu podjetja, a so jih neuspešno iskali, odgovarja, da je veliko na terenu in da ga ni bilo v pisarni, poklical pa naj ga ne bi nihče.

Na pripombo, da se zdi, da poročanje medijev jemlje precej lahkotno in da se ne obremenjuje, Aplenc odgovarja: "Zakaj pa bi se? Danes velja svoboda govora." Kot pravi, so za njih ZDA majhen trg, trenutno imajo tam "nekaj zaposlenih". Podrobnosti ni želel pojasnjevati, češ da gre za poslovno skrivnost.

Slovenski delavec, ki se je poškodoval na gradbišču Tesline tovarne v Kaliforniji, je pritegnil pozornost  prvega moža Tesle Elona Muska. "Šele danes sem izvedel za ta dogodek. Očitno so se napake dogajale na več ravneh. Bomo preiskali in popravili," se je odzval na lansko poročanje medijev. Z Lešnikom so se na koncu dogovorili za polmilijonsko odškodnino. Slovenski delavec, ki se je poškodoval na gradbišču Tesline tovarne v Kaliforniji, je pritegnil pozornost prvega moža Tesle Elona Muska. "Šele danes sem izvedel za ta dogodek. Očitno so se napake dogajale na več ravneh. Bomo preiskali in popravili," se je odzval na lansko poročanje medijev. Z Lešnikom so se na koncu dogovorili za polmilijonsko odškodnino. Foto: Reuters

Slovensko podjetje postalo nočna mora Elona Muska

Ekipa CBS se je ustavila tudi pri Stjepanu Papešu, ki je do lani delal za še eno ptujsko podjetje, ki se ukvarja z napotovanjem delavcev v ZDA. Gre za podjetje ISM Vuzem, katerega ime je zaradi sumljivih praks zaposlovanja in napotovanja delavcev v tujino lani že zaokrožilo po svetovnih medijih, in to prav v zvezi z dogajanjem na ameriškem gradbišču.

Eden od njihovih zaposlenih, Gregor Lešnik iz Velenja, se je namreč pri delu poškodoval in zato vložil tožbo proti Tesli Motors, Eisenmannu in ISM Vuzem. Lani poleti so nato tuji mediji poročali, da se je dogovoril za pol milijona dolarjev odškodnine, kdo jo bo plačal, pa takrat ni bilo znano.

Lešnik je, kot smo poročali, v tožbi navedel, da je delal tudi po 70 ur tedensko, plačan pa naj bi bil le za 40 ur. Očital jim je tudi plačni damping, saj naj bi prejemal po pet dolarjev na uro, dva druga delavca sta za Mercurynews.com dejala, da sta prejemala po deset dolarjev na uro, po pisanju portala pa je v Kaliforniji povprečno plačilo za tovrstna dela 52 dolarjev na uro.

Odziv ISM Vuzem: "Delovni čas v našem podjetju je že v skladu s pogodbo fleksibilen, delavci pa so dobili plačilo v skladu s sklenjeno pogodbo za celoten obseg opravljenega dela. S povprečno urno postavko v ZDA v višini 52 dolarjev nismo seznanjeni." 

Podjetje ISM Vuzem smo prosili za odziv, odgovor bomo objavili, ko ga dobimo. Televizijski hiši CBS so odgovore obljubili ob koncu poletja.

Preberite še:

Elon Musk ima zaradi Slovenca moralnega mačka


Fiktivne listine in izigravanje zakonodaje?

Papeš je zdaj za CBS povedal podobno kot lani Lešnik. Dejal je, da je moral v pisarni za priseljence ob prihodu v ZDA po naročilu podjetja dejati, da bo nadzornik, čeprav tega ni nikdar prej delal, prav tako tega dela ni opravljal kasneje na gradbišču. A urad za priseljence mu je odobril vizo.

Njegovi prijavi naj bi nemško podjetje Eisenmann predložilo tudi nekakšno "referenčno pismo", v katerem je zatrjevalo, da ima Papeš "specializirana znanja za ravnanje z njihovim orodjem". Papeš trdi, da njihove opreme do tedaj ni nikdar uporabljal.

Po poročanju CBS gre v teh primerih za izigravanje oziroma kršitve ameriške delovne zakonodaje. Delavci v ZDA namreč pridejo z vizo B1/B, ki je namenjena za poslovne in turistične namene. Gradbenih del tako ni mogoče izvajati v okviru te vize. Delodajalec zato, kot poroča CBS, v prijavi za vizo navede, da bo delavec nadzornik projekta - to delo viza omogoča -, delavci pa nato opravljajo že omenjena gradbena dela.

Podjetje ISM Vuzem naj bi od delavcev zahtevalo, da za pridobitev ameriške vize navajajo drugačno delovno mesto, kot so ga potem dejansko zasedli. Podjetje ISM Vuzem naj bi od delavcev zahtevalo, da za pridobitev ameriške vize navajajo drugačno delovno mesto, kot so ga potem dejansko zasedli. Foto: Thinkstock

"To je cenena delovna sila"

Papeševa neto plača je bila slabih 800 evrov, skupaj s plačilom na roko naj bi dobil 11 dolarjev na uro. To je približno petkrat manj, kot bi dobil Američan, pri tem pa je moral po lastni oceni s kolegi delati približno dvakrat več kot povprečen ameriški delavec na istem delovnem mestu. 

"To je navadna cenena delovna sila," pa je v prispevku dejal uvodoma omenjeni nekdanji Eisenamnnov nadzornik Greiner. Njegov prvi projekt je bila gradnja Mercedesove tovarne v Alabami leta 2013. "Tam so delali hrvaški, slovenski, poljski delavci. Delali so vse, od jeklarskih do instalaterskih del, celoten proces gradnje," razlaga. Hitro je ugotovil, da delavci dobijo okrog deset dolarjev na uro, medtem ko bi Američan za taka dela po njegovem mnenju dobil med 45 in 50 dolarji na uro. Enake prakse je kasneje opazil pri gradnji proizvodnih enot BMW v Južni Karolini in Tesle v Kaliforniji. 

Pa odziv?

Avtomobilski proizvajalci BMW, Mercedes, Tesla, Volvo in tudi Eisenmann so za CBS zatrdili, da so vsi njihovi dobavitelji in podizvajalci dolžni upoštevati zakonodajo. Eisenmann je dodatno pisno sporočil, da "referenčnih pisem" ob prijavi za vizo, kot so ga dali v primeru Papeša, ne dajejo več. Mercedes je sporočil še, da so od pogodbenih partnerjev zahtevali podatke o vizah B1/B2 in da so že prekinili pogodbo z enim od podizvajalcev na delovišču v Alabami.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 81
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin