Si Slovenija z morebitno oživitvijo plinovoda Južni tok še lahko obeta milijardo evrov investicij?

Rusija je takoj po opustitvi projekta Južni tok dogovor o gradnji novega plinovoda Turški tok sklenila s Turčijo. Ta je bil zamišljen kot alternativa Južnemu toku. Od tu bi EU lahko plin prejemala prek Grčije, Makedonije, Srbije in Madžarske.

A ker se Grčija spogleduje z Rusijo, Srbija je njena zaveznica, madžarski premier Viktor Orban pa simpatizira z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ta pot za EU ni bila sprejemljiva. Raje se je odločila za gradnjo plinovoda Severni tok 2, ki bi pod Baltskim morjem povezal Nemčijo in Rusijo.

Južni tok za EU nesprejemljiv, Severni tok 2 pač A devet članic EU z Italijo na čelu – Slovenije ni med njimi – temu ostro nasprotuje. Če je Bolgarija oziroma EU blokirala gradnjo Južnega toka zaradi neskladnosti projekta z energetskimi predpisi EU, bi moralo enako veljati tudi za Severni tok 2.

Po evropskih pravilih mora namreč vsak nov infrastrukturni projekt popolnoma spoštovati evropsko energetsko zakonodajo in cilje energetske unije. Ti med drugim vključujejo zmanjševanje energetske odvisnosti ter diverzifikacijo energetskih virov in poti. Tega pa Severni tok 2 po mnenju devetih članic EU ne izpolnjuje.

Ta bo namreč močno povečal odvisnost Evrope od enega dobavitelja in privedel do prevladujočega položaja ruskega monopolista Gazproma na nemškem trgu s povečanjem njegovega tržnega deleža na več kot 60 odstotkov.

Propadla tudi alternativa Južnemu toku Z zaostritvijo odnosov med Moskvo in Ankaro zaradi turške sestrelitve ruskega vojaškega letala novembra lani je v vodo padla tudi gradnja plinovoda Turški tok. Ali se je zaradi tega znova povečala verjetnost oživitve Južnega toka?

Bolgarski premier Bojko Borisov je namreč v začetku leta v več intervjujih poudaril, da projekt Južni tok še ni dokončno pokopan. Pretekli teden sta se tako v Sofiji prvič po ustavitvi projekta sestali ruska in bolgarska vladna komisija. Moskvi so predstavili načrt gradnje skladiščno-distribucijskega središča, ki so ga predhodno uskladili z Evropsko komisijo.

Bolgarija, ki je najprej blokirala gradnjo Južnega toka, zdaj zanj najbolj zagreta Prav Bolgarija, ki je povsem odvisna od ruskega plina, si najbolj prizadeva za oživitev projekta. Na decembrskem zasedanju Evropskega sveta je Borisov tudi napovedal, da namerava Bolgarija proti Rusiji graditi nov plinovod.

Bolgarski parlament sicer prejšnjo sredo ni potrdil predlagane oživitve Južnega toka. "Bolgarija je pod velikim pritiskom ZDA in EU, ki nasprotujejo ruski politiki. Načrti premiera Borisova tako zdaj nekoliko razburjajo Washington in Bruselj," pojasnjuje Gregor Umek z ljubljanskega Inštituta za strateške rešitve (ISR).

Bolgarija si želi postati plinsko skladišče za oskrbo Evrope Je pa Bolgarija z Grčijo decembra lani podpisala investicijski sporazum o gradnji 170 kilometrov dolgega plinovoda, prek katerega bi utekočinjeni plin dobavljala za svoje potrebe.

Borisov si celo želi, da bi njegova država postala plinsko vozlišče ter skladiščila plin iz Azerbajdžana in Rusije. Plin bi nato Bolgarija dobavljala evropskim državam, pojasnjuje Umek.

Zaradi gospodarskih sankcij proti Rusiji EU izgublja, ZDA pa pridobivajo Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je decembra poudaril, da se EU ne sme prepustiti ameriškim interesom in mora z Rusijo graditi konstruktiven odnos.

"S tem je Juncker nakazal, da EU ne bo slepo sledila politiki ZDA in morda sankcije res ukinila do poletja. Medtem ko je v lanskem letu precej upadel izvoz EU v Rusijo, Slovenija je izvozila za 25 odstotkov manj, pa je se ameriški izvoz v Rusijo lani povečal za tretjino. Sankcije očitno zelo škodijo trgovinski menjavi med EU in Rusijo, zato pričakujem pritisk evropskih držav na Bruselj. Na drugi strani Rusija nujno potrebuje evropski trg, zato bo čimprejšnja otoplitev odnosov tudi v interesu Rusije," napoveduje Umek.

Svet Evropske unije je namreč gospodarske sankcije proti Rusiji konec lanskega leta podaljšal za šest mesecev, do 31. julija letos. Vezane so na ruski finančni, energetski in obrambni sektor.

Odločitev o končni usodi projekta na strani visoke svetovne politike

Družba Južni tok Slovenija trenutno ne izvaja nobenih aktivnosti pri projektu Južni tok, pri čemer pa možnosti za oživitev projekta obstajajo, so nam sporočili.

Dodali so, da je nadaljevanje projekta v celoti odvisno od odločitve ruske strani in oživitve projekta v sosednjih državah. Kdaj bi se oživitev lahko zgodila, niso želeli napovedati.

Tudi direktor slovenske družbe Plinovodi Marjan Eberlinc ostaja optimističen. "Znane so informacije, da se Bolgari in Rusi pogovarjajo, kako oživiti projekt. V odnosih med nami in Rusi je mogoče zaznati željo našega ruskega partnerja, da se družbe Južni tok ne likvidira. Menim, da je projekt Južni tok z geostrateškega in geopolitičnega vidika precej pomemben za več akterjev. Odločitve o končni usodi projekta so na strani visoke svetovne politike. Tudi moje mnenje je, da je za Slovenijo dobro, da lahko projekt v prihodnje, če bodo sprejete kakršnekoli odločitve, ponovno aktiviramo," je dejal za časnik Finance.

Ustavljena tudi gradnja plinovoda na Kitajskem Vzrok za ponovno oživitev za Bruselj spornega plinskega projekta bi lahko bil tudi v negativnem razvoju dogodkov na Kitajskem, kjer je želel ruski Gazprom zgraditi 800 kilometrov dolg plinovod z zmogljivostjo 38 milijard kubičnih metrov plina letno. A zaradi slabih gospodarskih razmer na Kitajskem je ta projekt začasno zaustavljen.

Plinovod Južni tok naj bi bil po prvotnih načrtih iz leta 2007 dolg 2.600 kilometrov. Glavna trasa je bila predvidena pod Črnim morjem prek Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije. Preko njega naj bi letno steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina.

V Sloveniji bi se po načrtih raztezal na dolžini 266 kilometrov. Gradnjo slovenskega dela je prevzela družba Južni tok Slovenija, ki sta jo leta 2012 ustanovila ruski Gazprom in družba Plinovodi. Slovenija si je od gradnje obetala milijardo evrov investicij in nova delovna mesta.