Četrtek, 25. 10. 2018, 10.54
6 let, 8 mesecev
Samostojni podjetniki imajo manj pravic do zasebnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,69
Po uveljavitvi GDPR je nastala zmeda, saj nekateri posamezniki, ki imajo registrirano dejavnost, mislijo, da vse spada pod omenjeno uredbo o varovanju podatkov.
Čeprav je splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) uvedla nova pravila in obveznosti, pa tudi strožji nadzor in omejitve glede obdelave osebnih podatkov, marsikaj od tega za osebe, ki imajo registrirano dejavnost, ne velja. Sem spadajo na primer samostojni podjetniki, samozaposleni v kulturi, sobodajalci.
Zaradi splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR), ki je stopila v veljavo letos spomladi, ponudniki poslovnih informacij na trgu v zadnjem času beležijo vse več zahtev posameznikov, ki imajo registrirano dejavnost, po izbrisu njihovih podatkov v javno objavljenih imenikih.
Z uveljavitvijo GDPR se na tem področju ni nič spremenilo
Kot navajajo, gre za primere, kot so sobodajalci, nosilci dopolnilnih dejavnosti, samostojni podjetniki in druge pravne osebe, ki želijo, da se njihovi podatki, ki so vpisani v poslovne imenike, izbrišejo.
To kaže na splošno nepoznavanje in razumevanje uredbe GDPR v povezavi s pravnimi osebami, saj je GDPR v prvi vrsti namenjena zaščiti podatkov fizičnih oseb, ne pa pravnih.
Kot so nam pojasnili pri informacijskem pooblaščencu, se namreč z uveljavitvijo GDPR na tem področju ni nič spremenilo. Tako "smejo biti v tistih poslovnih imenikih, ki so vzpostavljeni z zakonom in jih vodijo osebe javnega prava, brez soglasja oz. osebne privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, objavljeni tisti osebni podatki, ki jih določa zakon."
Če ste samostojni podjetnik in je vaša osebna davčna številka hkrati davčna številka podjetja, je to javni podatek, ki je lahko objavljen v poslovnih imenikih.
Javno dostopni vsi podatki, razen EMŠO in davčne številke
To področje pri nas urejata zakon o sodnem registru in zakon o Poslovnem registru Slovenije, iz katerih je razvidno, da so o ustanoviteljih, družbenikih, zastopnikih in članih nadzornih organov javno dostopni vsi podatki, z izjemo EMŠO in davčne številke osebe, pojasnjujejo pri informacijskem pooblaščencu.
V primeru samostojnih podjetnikov je davčna številka osebe enaka danvčni šteivilki s.p.-ja, zato je v tem primeru javen tudi ta podatek.
Pri Biziju vedno možnost spremembe ali izbris kontaktnih podatkov
Z zmedo, ki je nastala po uveljavitvi GDPR, zaradi katere posamezniki, ki imajo registrirano dejavnost, mislijo, da vse spada pod omenjeno uredbo o varovanju podatkov, se ukvarjajo tudi pri poslovnem asistentu Bizi.
Beležijo namreč vse več klicev posameznikov z zahtevo po izbrisu osebnih podatkov, kjer pa pravzaprav ne gre za osebni temveč za javno objavljeni in dostopni podatek. A kot navajajo, kot uradni poslovni imenik pri objavi podatkov, katerih vir je med drugim Ajpes, sledijo "smernicam, ki jih je postavila stroka."
Hkrati poudarjajo, da ima vsaka stranka "možnost, da zahteva spremembo ali izbris kontaktnih podatkov".
V poslovnih imenikih, ki so vzpostavljeni z zakonom in jih vodijo osebe javnega prava, brez soglasja oziroma osebne privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, so lahko objavljeni tisti osebni podatki, ki jih določa zakon.
Kako pa je s podatki po prenehanju poslovanja?
Petra Podlipnik Pelcar z Bizi.si nam je pojasnila, da ob prenehanju poslovanja in izbrisu poslovnega subjekta, ki je fizična oseba in je opravljala dejavnost ter bila vpisana v Poslovni register Slovenije, na Bizi.si samodejno umaknejo podatke o davčni številki in poslovni naslov, ki je hkrati naslov prebivališča fizične osebe. Takrat ta dva podatka ponovno pridobita lastnost varovanega osebnega podatka.
Popolni izbris subjekta namreč niti ni potreben. Kot navajajo pri informacijskem pooblaščencu, namreč podatki ostanejo javno dostopni tudi po tem, ko poslovni subjekt preneha delovati.
