SiolNET. Posel danes Novice
9,25

termometer

  • Messenger
  • Messenger

(Pre)poceni meso: kdo od velikih je padel in kdo se pobira

9,25

termometer

meso, mesnine
Foto: STA

Domača mesnopredelovalna industrija je v vedno večjih težavah. Nekateri največji igralci nimajo več denarja, da bi pravočasno plačevali račune, drugi čakajo na konec agonije.

Nizke cene mesa na trgovskih policah in čedalje pogostejše akcije po še nižjih cenah že dalj časa razveseljujejo domače potrošnike. Ti kupujejo vse več mesa, domača poraba pa je v lanskem letu dosegla najvišjo raven v zadnjih sedmih letih.

Kljub temu v družbah Panvita, Kras, Meso Kamnik, Celjske mesnine, Mesnine dežele Kranjske (MDK) in drugih družbah, ki delujejo v domači mesnopredelovalni industriji, ne skrivajo nezadovoljstva.

Velike preglavice jim povzročajo nizke odkupne cene mesa, s katerimi ne zmorejo pokriti stroškov, zavajanje trgovcev glede porekla mesa, prodor tuje konkurence in tudi zapiranje poslovalnic našega največjega trgovca.

Predstavniki stanovskih združenj so v preteklosti opozarjali tudi na nepravično razdelitev dohodkov v verigi od proizvodnje do prodaje mesa, ki gre predvsem v prid trgovcev, in na nizko samooskrbo s svinjskim mesom, ki komajda presega 30 odstotkov.

Nizke cene zarezale v dobičke

Vse to se negativno odraža tudi na bilancah nekaterih največjih mesnopredelovalnih družb, ki zaposlujejo več kot 14 tisoč ljudi.

meso, mesnine Foto: STA Brez upoštevanja Perutnine Ptuj, ki je lani dosegla najboljše rezultate v zadnjem desetletju, so mesnopredelovalne in kmetijske družbe ustvarile nekaj več kot pol milijarde evrov prihodkov od prodaje in vsega tri milijone evrov čistega dobička.

To pomeni, da so na vsak evro prodaje ustvarili manj kot cent dobička. Za primerjavo, po podatkih Ajpesa je celotno slovensko gospodarstvo, torej nekaj več kot 65.600 podjetij, lani na vsak evro prihodkov ustvarilo nekaj manj kot štiri cente dobička.

Farme Ihan, eden največjih rejcev prašičev v državi, pod okriljem katerega deluje tudi Meso Kamnik (Mesar Anton), so zaradi prezadolženosti pristale v rokah slabe banke. Košaki TMI so ponovno pred bankrotom in se bodo poskušali rešiti z odpisom dolgov. 

Na celotno našo živilskopredelovalno verigo je negativno vplival tudi zlom Agrokorja. Izpostavljenost slovenskih dobaviteljev do hrvaškega koncerna znaša več kot 40 milijonov evrov, že čez mesec dni pa bodo izvedeli, kolikšne odpise bodo morali sprejeti.

V Panviti prodali manj rdečega mesa

Ostre razmere na trgu so zamajale tudi skupino Panvita, konglomerat, ki se ukvarja z vsem, od vzreje prašičev in predelave mesa do proizvodnje krmil in poljedelskih pridelkov.

Peter Polanič, prvi mož skupine Panvita Peter Polanič, prvi mož skupine Panvita Foto: STA Panvita MIR, znana po blagovnih znamkah AVE in PIPI, se je strateško usmerila v prodajo svinjskega mesa, kjer obstaja največji pritisk na cene. S prodajo rdečega mesa so ustvarili pet odstotkov nižjo prodajo od načrtovane in pol manjši čisti dobiček.

Podobno je bilo dogajanje v sestrskih družbah, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, prašičerejo in drugimi dejavnostmi. Lani so izgubili devet odstotkov prihodkov. Vsega skupaj so podjetja, ki delujejo pod okriljem Panvite, lani ustvarila nekaj manj kot sto milijonov evrov prihodkov od prodaje in poslovala z manjšim dobičkom.

Posredno so njihovi lastniki Stane Polanič (tudi največji lastnik gradbenega podjetja Pomgrad), Iztok Polanič, Kristian Ravnič, Jožef Horvat, DUTB, Kompas MTS in drugi.

Kilogram mesa toliko kot kilogram solate

Da so imeli lani težave, priznava tudi Peter Polanič, predsednik uprave Panvite, znane po blagovni znamki mesnih izdelkov AVE. "Danes kilogram mesa stane toliko kot kilogram solate," je orisal nevzdržne razmere na trgu.

Tako kot druge slovenske proizvajalce jih pestijo:

  • že trajno nizke cene svinjskega mesa na domačem trgu, s katerimi proizvajalci stežka pokrivajo stroške oziroma jim zmanjka denarja za naložbe in zaposlovanje,
  • neugodne vremenske razmere v spomladanskih mesecih; samo lanska pozeba je na kmetijskih pridelkih in večletnih nasadih povzročila skoraj 44 milijonov evrov škode,
  • nizke odkupne cene poljedelskih pridelkov; v primerjavi z letom 2015 in dolgoletnim povprečjem so bile na nerazumno nizkih ravneh.

Tako v poljedelstvu kot tudi v živinorejski proizvodnji so se morali spopasti z najnižjimi cenami v zadnjem sedemletnem obdobju, kar izredno neugodno vpliva na njihove rezultate, opozarjajo.

Kako se spopasti s takšnimi razmerami? "Z nadaljnjim umeščanjem lastne blagovne znamke višjega cenovnega razreda. Za tri odstotne točke smo povečali tržni delež na slovenskem trgu," se je pohvalil Polanič. Na tuje trge se, kot kaže, ne morejo zanesti. Tam imajo največ težav, ker ne morejo konkurirati z lastno blagovno znamko.

Plačilna nedisciplina že običaj

Boj za prostor na trgovskih policah, nizke marže in pomanjkanje denarja se odražajo tudi v plačilni nedisciplini nekaterih največjih igralcev na trgu.

Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin Foto: STA Po dostopnih podatkih v Celjskih mesninah plačujejo račune v povprečju z od sedem- do 15-dnevno zamudo, v Krasu in Mesninah dežele Kranjske z od 16- do 30-dnevno zamudo, v nekaterih družbah skupine Panvita pa dobavitelji na plačilo čakajo od 31 do 60 dni.

"Res je, imamo likvidnostne težave, tako kot 80 odstotkov drugih podjetij v naši industriji. Vendar ni nič dramatičnega," je dejal Polanič in potrdil, da so se proizvajalci mesnih izdelkov dogajanju preprosto prilagodili tako, da so podaljševali plačilne roke in s tem pridobili nujno potrebna sredstva za obratni kapital.

Na splošno je opaziti izredno nizko likvidnost pri družbah, ki se ukvarjajo s prašičerejo oziroma proizvodnjo svinjskega mesa.

Čigava bo družba Meso Kamnik?

Skupina Kras, ki jo vodi Edvard Fonda in vključuje Mesnine dežele Kranjske, naj bi bila med prvimi, ki so občutile prihod Agrokorja in začetek zmanjševanja števila dobaviteljev v slovenskem trgovcu. Agrokorjev PIK Vrbovec je namreč že pred časom prevzel del proizvodnje izdelkov pod trgovsko blagovno znamko, ki jih je do takrat proizvajal Kras.

Lani so vse njihove ključne družbe doživele upad prihodkov, družba Kras - Meso s sedežem v Sečovljah pa je poslovala celo s polmilijonsko izgubo.

Kras, meso Foto: STA V težavah je tudi Meso Kamnik, ki je v lasti že omenjenih Farm Ihan in naj bi ga prav tako prizadel Agrokorjev prevzem Mercatorja. Kljub manjši rasti lanskih prihodkov so poslovali z nekaj manj kot pol milijona evrov čiste izgube.

Že pred časom so se odločili za prestrukturiranje in preusmeritev iz prodaje svežega mesa v povečevanje deleža prodaje polpripravljenih in mesnih izdelkov, kjer ustvarijo višjo dodano vrednost.

V Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) se bodo slej ko prej odločili za prodajo Farm Ihan. V zadnjem času so se pojavile informacije, da se za njihov nakup zanima Kras, s čimer bi nastal eden vodilnih proizvajalcev mesnih izdelkov pri nas.

"Dva velika igralca s Hrvaške krojita tržne razmere"

Slabše so lani poslovali tudi v Celjskih mesninah, kjer so se nedavno odločili za velik trženjski korak. Po novem se celjski nogometni stadion imenuje po njihovi blagovni znamki Z’dežele.

"Naše podjetje je izredno odvisno od gibanja cen osnovnih surovin, ki so ta trenutek izredno visoke. Kot kaže, bo zaradi velikega kitajskega odvzema to stanje trajalo še nekaj časa," so poudarili.

meso, mesnine Foto: STA Opozarjajo na prodor tuje konkurence na naš trg. "Dva velika igralca iz sosednje Hrvaške močno krojita tržne razmere pri nas in od tega ima eden izrazito podporo na policah največjega trgovca. S tem jemlje tržne deleže domačim proizvajalcem in povzroča še večji notranji boj za ohranitev tržnega deleža," so pojasnili v Celjskih mesninah.

Letos kljub vsemu načrtujejo štiriodstotno rast prodaje, njihova prizadevanja pa bodo tako kot pri drugih usmerjena v povečanje prodaje izdelkov pod lastno blagovno znamko.

V Perutnini Ptuj rekordni rezultati

Povsem drugače kot pri večini slovenskih mesnopredelovalnih družb je bilo v Perutnini Ptuj, ki jo je lani po dobrih treh desetletjih zapustiti njen prvi mož Roman Glaser, danes pa je v lasti ruske SIJ - Slovenske industrije jekla.

Na krilih zgodovinske porabe perutninskega mesa v Sloveniji in njegovega vedno večjega izvoza v tujino so povečali prodajo piščančjega mesa za 7,9 odstotka in pripravljenih izdelkov za nekaj manj kot tri odstotke.

Perutnina Ptuj Foto: STA Ohranili so in še okrepili položaj vodilnega ponudnika perutninskih živil na trgih Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije.

Kljub občutnemu znižanju prodajnih cen je samo krovna slovenska družba, ki zaposluje 1.350 ljudi, prihodke od prodaje povečala za tri odstotke na 152 milijonov evrov. Ob tem je bil čisti dobiček rekorden, znašal je kar 6,7 milijona evrov.

Donosna prodaja divjačine

Splošnim razmeram v industriji uspešno kljubujejo tudi nekatere druge manjše družbe.

V Loških mesninah, ki so v lasti kmetijskih zadrug, so lani prodajo povečali za slabo desetino na 17,7 milijona evrov, dobiček pa na 92 tisoč evrov. 

"Odločitev za prodajo mesa z znanim poreklom zagotavlja dolgoročno stabilne prodajne rezultate, predvsem pa s tem pridobivamo prepoznavnost in si zagotavljamo diverzifikacijo glede na druge dobavitelje," izpostavljajo v družbi. Po lastnih navedbah ohranjajo vlogo vodilnega dobavitelja govedine v Mercatorju.

V škofjeloški družbi Nimrod, ki se ukvarja z obdelavo divjačine in kjer je zaposlenih že okoli 50 ljudi, pa so povečali prihodke za nekaj odstotkov na 13,4 milijona evrov in ustvarili nekaj manj kot 680 tisoč evrov čistega dobička.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 96
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin