Četrtek, 3. 2. 2022, 15.10
2 leti, 2 meseca
Posojila se (še) ne bodo dražila
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,05
Svet Evropske centralne banke (ECB) na prvi seji v novem letu ni spreminjal začrtane smeri denarne politike. Ta najprej predvideva konec neto nakupov v okviru pandemičnega programa odkupovanja obveznic z marcem, začetek dvigovanja rekordno nizkih obrestnih mer pa šele po koncu neto nakupov v okviru rednega kriznega programa odkupovanja obveznic.
Svet ECB tako ostaja pri smeri denarne politike, ki jo je začrtal na zadnji seji decembra lani. Centralne banke območja z evrom tako v začetku tega leta zmanjšujejo dinamiko odkupov v okviru 1.850 milijard evrov vrednega pandemičnega programa odkupovanja obveznic, s koncem marca pa bo neto nakupov konec.
Bodo pa centralne banke glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru PEPP, znova investirale vsaj do konca leta 2024, postopno zmanjševanje portfelja vrednostnih papirjev v okviru tega programa pa se bo po navedbah sveta ECB izvajalo tako, da se bo preprečilo poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.
Še več milijard v državne obveznice
Obenem pa naj bi centralne banke evrosistema za krajši čas povečale nakupe v okviru rednih programov odkupovanja obveznic (APP), ki trajajo že od začetka 2015. Obseg mesečnih neto nakupov v okviru programov APP, ki je trenutno pri 20 milijardah evrov, bo tako v drugem letošnjem četrtletju pri 40 milijardah evrov in v tretjem pri 30 milijardah evrov. Od oktobra 2022 naprej pa bo svet ECB neto nakupe ohranil na mesečni ravni 20 milijard evrov, in sicer tako dolgo, kot bo treba, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer.
Obrestne mere ostajajo na rekordno nizki ravni
Svet ECB pričakuje, da se bodo neto nakupi končali, tik preden začne ECB dvigovati ključne obrestne mere, glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programov, pa bodo centralne banke še naprej v celoti znova investirale, in sicer daljše obdobje po tistem, ko bo svet ECB začel dvigovati ključne obrestne mere ECB.
Obrestne mere ostajajo na rekordno nizki ravni. Svet ECB je tako danes po pričakovanjih pustil ključno obrestno mero, ki je že skoraj šest let pri nič odstotkih, nespremenjeno. Obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita prav tako ostajata nespremenjeni pri 0,25 odstotka oz. minus 0,50 odstotka.
Inflacija
Na zdajšnji ali nižji ravni naj bi ostale tako dolgo, dokler inflacija ne bo dosegla srednjeročnega cilja dveh odstotkov, precej pred koncem obdobja napovedi ECB, ki je trenutno leto 2024, in bo na doseženi ravni ostala do konca tega obdobja.
Po pričakovanju analitikov bodo krizni odkupi obveznic trajali do prvega trimesečja 2023, nekaj mesecev zatem je pričakovati začetek dvigovanja trenutno rekordno nizkih obrestnih mer. Čeprav se na trgih pojavljajo ugibanja, da bi se lahko svet ECB za prve dvige odločil že konec tega leta, so šle izjave vodilnih predstavnikov centralne banke do zdaj v prej omenjeno smer.
Američani in Britanci v dvig obrestnih mer
Trgi in analitiki bodo zdaj prisluhnili novinarski konferenci predsednice ECB Christine Lagarde po seji sveta, da bi videli, če bo ponudila kakšne nove signale glede nadaljnje denarne politike.
V Frankfurtu bodo kljub trenutno rekordni inflaciji pri izstopanju iz kriznega načina delovanja denarne politike po oceni analitikov in trgov bistveno manj odločni, kot sta ameriška centralna banka Federal Reserve in britanska centralna banka Bank of England. Prva je za marec napovedala začetek dvigovanja obrestnih mer, te naj bi letos dvignila celo štirikrat, druga pa je danes drugič v manj kot dveh mesecih zvišala obrestno mero.
