Sreda, 26. 1. 2022, 10.10
2 leti, 9 mesecev
Je to lahko razlog za paniko?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
Globalni tehnološki delniški indeks je od vrha konec leta 2021, merjeno v ameriških dolarjih, izgubil 12,31 odstotka, delniški indeks NASDAQ (sestavljajo ga predvsem podjetja iz sektorja informacijske tehnologije in sektorja zdravstva, predvsem biotehnološka podjetja) pa je izgubil kar 15 odstotkov.
Pretekli teden je večina najpomembnejših borznih indeksov končala globoko v rdečih številkah. Najbolj so padle vrednosti delnic tehnoloških podjetij, ki so v zadnjih dveh letih sicer doživele nesluten skok cen zaradi epidemije covid-19 in pospešene digitalizacije tako v podjetjih kot javnem sektorju. Položaj se je v prvih dneh tekočega tedna relativno umiril in trgi niso več zaznavali večjih padcev vrednosti, hkrati pa ne velike rasti. Sprememba se je zgodila šele danes, ko so indeksi vendarle spet dosegli malo višje zelene številke (trgovanje sicer še ni končano v Evropi, v ZDA se borze odprejo kasneje). Kaj se skriva v ozadju razprodaje na borzah, ali gre samo za "normalen" popravek cen delnic ali dogajanje kaže na začetek dolgoročnejšega negativnega trenda, smo povprašali strokovnjaka.
"Popolnoma normalno je, da določeni makroekonomski, kot sta rast inflacije in negotovost glede števila povišanj obrestne mere, ter geopolitični, predvsem Ukrajina in Tajvan, dejavniki vplivajo na finančne trge," razloge za razprodajo na organiziranih trgih kapitala v preteklem tednu vidi specialist za upravljanje pri družbi Sava Infond Aleš Grbić.
Tudi upravitelj premoženja pri NLB Skladih Rok Potočnik glavne razloge za padce delniških trgov vidi v politični nestabilnosti in inflaciji. Po njegovih besedah je pomemben razlog za razprodaje pretekli teden predvsem podcenjevanje inflacije, saj so še pred meseci vsi napovedovali, da je rast cen začasna. "Inflacija se je izkazala za bolj vztrajno od pričakovanj in ameriška centralna banka je napovedala dvig obrestnih mer. To verjetno pomeni konec obdobja poceni denarja ter s tem podražitev zadolževanja držav, podjetij in prebivalstva," opozarja Potočnik.
"S počasnim prehodom v 'normalen' svet so se tudi pričakovanja poslovanja podjetij iz informacijske tehnologije občutno znižala, kar se je odrazilo tudi na cenah delnic podjetij iz tega sektorja. V letu 2021 so bili vlagatelji preveč optimistični glede pričakovanj poslovanja tehnoloških podjetij in njihove delnice potisnili na rekordne vrednosti v drugi polovici leta," meni specialist za upravljanje pri družbi Sava Infond Aleš Grbić.
Skok cen energentov
K negotovosti na finančnih trgih pa je veliko prispevala tudi rast energentov. "Obstaja dokaj velika verjetnost, da gre za prvo energetsko krizo, ki jo je povzročil prehod na obnovljive vire," opozarja Grbić. Po njegovih besedah trenutna energetska kriza v Evropi in na Kitajskem poudarja stalno potrebo po fosilnih gorivih ali jedrski energiji, in to kljub svetovnemu prizadevanju za razogljičenje. "Žal je napačno razmišljanje, da bo obnovljiva energija kmalu v celoti nadomestila vire energije na osnovi fosilnih goriv," meni Grbić.
Obnovljivi viri energije lahko samo zadostijo neto povečanju moči povpraševanja v velikih državah, obstoječe povpraševanje bodo še naprej pokrivala fosilna goriva in jedrska energija. "Takšne razmere bodo ostale še vsaj nekaj desetletij," pravi Grbić.
Konec "čudežne" zgodbe o digitalnih podjetjih?
Gospodarski sektorji, ki so v preteklosti dosegali najvišjo rast delnic, so pretekli teden doživeli največje padce vrednosti delnic podjetij. "Negativni zmagovalec pa je sektor informacijske tehnologije," pravi Grbić. Potočnik dogajanje vidi predvsem v prizmi epidemije covid-19. "Tehnološke delnice so (bile) zmagovalke koronavirusa, lahko tudi rečemo zmagovalke preteklega desetletja," pojasnjuje Potočnik.
Delnice tehnoloških podjetij so bile po njegovih besedah zelo priljubljene zaradi nadpovprečne rasti dobičkov in nekateri vlagatelji so se nehali spraševati, kakšna je cena, ki jo plačajo za to rast. Današnja vrednost teh prihodnjih dobičkov pa je po njegovih besedah povezana z obrestnimi merami. Višja ko je prihodnja pričakovana obrestna mera, manj so danes vredni prihodnji dobički teh podjetij. V zadnjem obdobju so se zvišala pričakovanja glede obrestnih mer in posledično so cene teh delnic najbolj upadle.
"Še posebej izrazite upade so doživela podjetja iz panoge polprevodnikov in podjetja, ki ponujajo storitve na področju programske opreme. Ob pričakovanju dviga obrestnih mer so bila najbolj na udaru hitro rastoča podjetja, saj se z dvigom obrestnih mer zniža današnja vrednost prihodnjih dobičkov. Na drugi strani so bila ob rastoči ceni nafte najmanj na udaru podjetja iz energetske panoge," meni upravitelj premoženja pri NLB Skladih Rok Potočnik.
Kaj pravijo številke
Globalni tehnološki delniški indeks je od vrha konec leta 2021, merjeno v ameriških dolarjih, izgubil 12,31 odstotka, delniški indeks NASDAQ (sestavljajo ga predvsem podjetja iz sektorja informacijske tehnologije ter sektorja zdravstva, predvsem biotehnološka podjetja) pa je izgubil kar 15 odstotkov. "Tudi eden največjih zmagovalcev, segment polprevodnikov, je nižje za dobrih 14 odstotkov," dogajanje na finančnih trgih opiše Grbić. Na drugi strani so najmanj izgubili ciklični sektorji, kot so energetski, industrijski in finančni (ti so najbolj zastopani v indeksu Dow Jones Industrials, ki je izgubil le 7,68 odstotka od vrha). "Energija je izgubila le slabe štiri odstotke, kar je razumljivo, saj je cena teksaške lahke nafte najvišje od jeseni leta 2014," pravi Grbić.
So medvedi premagali bike?
Kaj nam torej sporoča dogajanje na finančnih trgih v zadnjem tednu in kaj se bo dogajalo v prihodnosti? "Prihodnost je nemogoče napovedati, verjetno pa bomo v prihodnjih nekaj mesecih priča visoki volatilnosti na trgih," meni Potočnik, ki še vedno verjame, da tehnološki sektor z vidika rasti dobičkov in prihodkov ostaja nadpovprečno perspektiven.
"Ključno vprašanje, ki si ga morajo postaviti vlagatelji, je, koliko plačajo za nadpovprečno perspektivo, danes je namreč razkorak v vrednotenju med podjetji s hitro rastjo in podjetji s pričakovano nižjo rastjo dobičkov celo večji kot v času tehnološkega balona," meni Potočnik. Po njegovih besedah v tehnološkem sektorju ne bo uspelo vsem podjetjem iz te panoge. Lahko se zgodi, da bo zgolj peščica zmagovalnih podjetij, precej družb, ki trenutno veliko obetajo, pa ne bo doseglo pričakovanj.
"Za vlagatelje je najpomembnejše, da imajo ustrezen portfelj, prilagojen tveganju, ki ga lahko sprejmejo," pravi Grbić, ki pa tudi poudarja, da je nekaj popolnoma običajnega, da enkrat ali dvakrat na leto finančni trgi doživijo od 10- do 20-odstotni padec. "To nas uči zgodovina finančnih trgov," pravi Grbič.
Zgodovina nas po njegovih besedah tudi uči, da dalj časa ko traja finančna stabilnost, močnejša bo finančne nestabilnost. "Glede na to, da smo spomladi leta 2020 imeli občutne pretrese na finančnih trgih, ko so delniški indeksi padli za 34 odstotkov in več, vidimo, da obdobje finančne stabilnosti ni trajalo dolgo," meni Grbić.
Posledično lahko verjetno pričakujemo več nihanj v letu 2022, kot jih je bilo leta 2021. "Za vlagatelje je tudi izjemno pomembno, da se ne ukvarjajo s t. i. 'market timingom', saj pri tem skoraj nihče ni uspešen na dolgi rok. Ocenjujem, da je na finančnih trgih še precej kapitala, ki čaka na zanimive ravni za vstop, zato ne pričakujem večjega padca glede na zdajšnje ravni," je optimističen Grbić.
Obrestna mera desetletne nemške obveznice je bila pretekli teden prvič po letu 2019 spet pozitivna. Kako pomemben signal je to za preostale države in kaj si lahko obetamo v prihodnje glede zadolževanja držav? "Donosnost do dospetja desetletne nemške državne obveznice je pretekli teden po daljšem času presegla 0 odstotkov, vendar hitro upadla v negativno območje. Včeraj je bila pri okoli -0,1 odstotka," pravi Potočnik. Po njegovem mnenju je precej pomemben signal, saj nemške državne obveznice veljajo za t. i. benchmark evroobmočja. Če investitorji zahtevajo višji donos za posojilo Nemčiji, to pomeni, da zahtevajo tudi višji donos za obveznice preostalih držav evroobmočja.
Zagotovo višji strošek zadolževanja ni voda na mlin državam z visoko zadolženostjo (predvsem Grčija in Italija). Vseeno pa so trenutne obrestne mere zgodovinsko gledano izjemno nizke in za zdaj ne predstavljajo težav za financiranje javnega dolga. "Naš osrednji scenarij je sicer, da se bo inflacija počasi zniževala proti ciljni inflaciji pri dveh odstotkih, saj je pomemben del te prehodne narave - posledica rasti cen polprevodnikov in težav v dobavnih verigah," pravi Potočnik.
FED dviguje obrestne mere, kaj bo storila ECB?
"V preteklosti je ECB ukrepala s približno enoletnim zamikom za Fedom. Če se inflacija srednjeročno umiri na 'zdrava' dva odstotka, ne pričakujem večjih pretresov na finančnih trgih," pojasnjuje Grbić, ki ob tem poudarja, da so se v ZDA inflacijska pričakovanja spustila na najnižjo raven po marcu 2021, in to ob Fedovi bolj restriktivni retoriki. Zelo pomembno je, da je Fedu že samo s svojo retoriko uspelo zasidrati dolgoročna inflacijska pričakovanja.
"To kaže, da je njegova verodostojnost ostala nedotaknjena. Udeleženci na trgu pričakujejo, da bo lahko dosegel svoj mandat glede inflacije. Mogoče ne bo potrebno, da se trenutna ohlapna monetarna politika konča prej, kot vlagatelji pričakujejo. Določeni tržni udeleženci ocenjujejo, da bi, če bi ameriški delniški indeks S&P 500 izgubil dodatnih deset odstotkov, tudi Fed precej omilil svojo retoriko," pravi Grbić.
