SiolNET. Posel danes Novice
5,45

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Padli medijski mogotec bo sedel na zatožno klop. Je tudi podkupoval?

5,45

termometer

Matej Raščan
Foto: Ana Kovač

Deset let po tem, ko je postal lastnik Dela Revij, bo grobar nekoč največjega revijalnega podjetja Matej Raščan prvič sedel na zatožno klop okrožnega sodišča v Ljubljani. Medtem kriminalisti preiskujejo sume podkupovanja pri enem od posojil, ki jih je dobil pri NLB.

Predobravnavni narok v kazenski zadevi Delo Revije bo 6. oktobra, so potrdili na ljubljanskem okrožnem sodišču.

Obtožnica, ki Mateju Raščanu očita zlorabo položaja in goljufije pri poslovanju, je sicer pravnomočna že od januarja letos. A začetek sojenja se je odmikal, saj je imel sodnik, ki so mu na sodišču dodelili primer, preveč dela s starejšimi in po zakonu nujnimi zadevami.

Tožilstvo mu očita več desetmilijonsko oškodovanje

Matej Raščan velja za enega simbolov divjih privatizacij, ki so pomagale kopati tako imenovano bančno luknjo.

Pred tem širši javnosti neznani prekmurski podjetnik je konec leta 2007 vstopil v lastništvo Dela Revij in leto dni pozneje objavil prevzem podjetja. Nakup Dela Revij, ki je izdajalo revije Jana, Lady, Stop, Obrazi, Naša žena in druge, je financiral z denarjem podjetja. Sledilo je nekajletno izčrpavanje Dela Revij, ki se je leta 2011 končalo s stečajem tega podjetja. 

Specializirano državno tožilstvo Raščanu očita, da je na račun najetih posojil pri več slovenskih bankah Delo Revije oškodoval za dobrih trideset milijonov evrov. Po prevzemu tega podjetja je namreč izkoristil njegovo ugodno boniteto in ga v zelo kratkem času močno zadolžil.

Jeseni se bo moral Matej Raščan v eni od sodnih dvoran ljubljanskega okrožnega sodišča zagovarjati v zadevi Delo Revije. Jeseni se bo moral Matej Raščan v eni od sodnih dvoran ljubljanskega okrožnega sodišča zagovarjati v zadevi Delo Revije. Foto: Tina Deu

Furs: porabil 4 milijone več od uradnih zaslužkov

S temi bančnimi posojili je Raščan financiral druge svoje projekte, tudi osebne investicije. Denar je prenakazal na račune svojih podjetij. V tem času je kupil tudi več nepremičnin. 

Finančna uprava (Furs) je ugotovila, da je Raščan med letoma 2007 in 2010, ko je bil lastnik Dela Revij, porabil štiri milijone evrov več denarja, kot ga je uradno zaslužil. Njegova podjetja so medtem ostala brez vsakršnega premoženja, osebno premoženje pa je prepisal na prijatelje in ljudi iz posojilne mreže Orion.

Na enem od naslovov mreže ljudi, ki veljajo za tako imenovane poklicne likvidatorje podjetij, je bil recimo tudi zadnji uradni sedež Raščanovega podjetja Rajon. 

Največ je v Raščanovem imperiju izgubila NKBM, sledila ji je Hypo banka. Vsa bančna posojila so bila slabo zavarovana, zato so banke na koncu iz stečajne mase dobile le drobiž. Več o propadu mreže njegovih podjetij pišemo v okvirju.


Preberite še:

-> Kako so stanovanja Mateja Raščana končala v davčni oazi
-> Stolček Harija Furlana na prepihu
-> Ljubljanskim hotelirjem se smeji, turistične agencije pa v težavah


Kje še delujejo Raščanova podjetja

Policisti so zato lani poleg Raščana kazensko ovadili tudi nekdanje vodilne v NKBM na čelu z Matjažem Kovačičem, ki naj bi poskrbeli za financiranje kreditno nesposobne Raščanove družbe Monera.

Potem ko so v stečaju končala vsa njegova podjetja, je lani v osebnem stečaju pristal tudi sam. Od vsega premoženja je v njegovi stečajni masi mogoče najti le nekaj parcel na Štajerskem in ničvredne delnice. Branko Đorđević, donedavni upravitelj Raščanovega stečaja, za pojasnila ni bil dosegljiv. Še vedno pa je Raščan lastnik več podjetij v tujini:

- v Beogradu ima podjetje M&M Invest, ki je zadnje poslovne izkaze objavilo za leto 2014,

- na Cipru pa še vedno deluje Raščanovo podjetje MSR Invest. Podatkov o njegovem poslovanju ni mogoče dobiti. 

Zaradi financiranja Raščanovega podjetja Monera, ki ni izpolnjevalo pogojev za kreditiranje, je policija kazensko ovadila tudi nekdanje vodstvo NKBM na čelu z Matjažem Kovačičem. Zaradi financiranja Raščanovega podjetja Monera, ki ni izpolnjevalo pogojev za kreditiranje, je policija kazensko ovadila tudi nekdanje vodstvo NKBM na čelu z Matjažem Kovačičem. Foto: STA

Nov postopek: domnevno podkupovanje v NLB

Postopka zaradi izčrpavanja Dela Revij in financiranja Monere pa morda ne bosta Raščanova zadnja. Po naših informacijah namreč kriminalisti preiskujejo tudi okoliščine odobritve enega od posojil, ki ga je Raščan oziroma eno od njegovih podjetij najelo pri Novi Ljubljanski banki (NLB).

Kriminaliste naj bi najbolj zanimalo, zakaj je približno v istem času, ko se je Raščan dogovarjal o najetju posojila, na računu enega od bančnih uslužbencev NLB pristala večja vsota denarja. Na sum, da bi lahko šlo dejansko za nagrado za odobreno posojilo brez ustreznih zavarovanj, naj bi postali pozorni sami znotraj banke.

V NLB naših informacij niso zanikali. Odgovorili so, da nam podrobnejših informacij ne smejo razkriti in nas napotili na policijo in tožilstvo.

Na vprašanje, ali je bančni uslužbenec, ki naj bi prejel sumljivo nakazilo, še v delovnem razmerju na NLB, niso konkretno odgovorili. Pojasnili so le, da so v preteklih letih pregledali več kot tisoč slabih naložb in podali večje število ovadb. Z nekaterimi notranjimi osumljenci so prekinili delovno razmerje, nekateri od njih pa v času podaje ovadb v banki niso bili več zaposleni.

Največja slovenska banka je bila z 1,6 milijona evrov ena od manjših upnic Dela Revij, podoben znesek ji je dolgovala tudi Monera.

Raščan je leta 2008 finančno pomagal tudi predvolilnemu brezplačniku Ekspres, ki je veljal za naklonjenega stranki SDS.

Vsi Raščanovi postopki

Na specialiiranem državnem tožilstvu so danes za Siol.net potrdili, da zoper Mateja Raščana vodijo naslednje postopke:

-  v prvi zadevi je bila 27.septembra 2016 vložena zahteva za preiskavo zoper tri fizične  osebe zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 244.členu kazenskega zakonika (KZ). 8. marca 2017 je bil izdan sklep o uvedbi preiskave. Preiskava je v teku. 

-  v  drugi zadevi je bila 11. avgusta 2016 vložena obtožnica zoper eno fizično osebo  zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po 228. členu KZ-1 in zlorabe  položaja ali  zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1. V zadevi je 6. oktobra 2017 razpisan predobravnavni narok.

- v tretji zadevi je bila 10. maja 2017 vložena zahteva za preiskavo zoper dve fizični osebi zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja prigospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1. Dne 23. junija 2017 je bila vložena dopolnitev zahteve za preiskavo. Preiskava je v teku.

- v  četrti zadevi smo 8. marca 2017 prejeli kazensko ovadbo zoper devet fizičnih in devet pravnih oseb zaradi kaznivega dejanja pranja denarja po 245.členu KZ-1. Tožilska odločitev v zadevi še ni sprejeta.

- peta zadeva je v fazi predkazenskega postopka.

Kje prebiva Matej Raščan?

Zaradi spoštovanja določil varstva osebnih podatkov na Policijski upravi Ljubljana na podrobnejša vprašanja v zvezi s policijskimi postopki zoper Mateja Raščana in bančnega uslužbenca niso želeli odgovoriti. Potrdili pa so, da še vedno poteka predkazenski postopek v povezavi s podjetji Delo Revije, Monera in Rašica. Delo kriminalistov usmerja specializirano državno tožilstvo. 

Nekdanji stečajni upravitelj Dela Revij Radovan Triplat pa je potrdil, da so ga kriminalisti večkrat obiskali, ko so iskali dokumentacijo Dela Revij, a s tem, katere konkretno sume kaznivih dejanj so preiskovali, ni seznanjen.

Z Raščanom nam ni uspelo priti v stik. Po nekaterih informacijah naj bi v zadnjem času ponovno živel v enem od luksuznih ljubljanskih stanovanj, ki – vsaj uradno – ni v njegovi lasti. Nemalo težav so imeli pri vzpostavljanju stikov tudi stečajni upravitelji njegovih družb, ki se jih je na vse načine izogibal.

Upniki dobili drobtinice ali še to ne

Kako so kot domine padala Raščanova podjetja:

  • Prvi se je septembra 2013 končal stečajni postopek Raščanove družbe Monera. Podjetje je bilo brez premoženja, zato se je postopek končal brez kakršnihkoli poplačil upnikom. Monera, preko katere je Raščan obvladoval lastništvo Dela Revij in Rašice Point, je največ, več kot 35 milijonov evrov, dolgovala Delo Revijam. Sledila sta NKBM (5,5 milijona evrov terjatev) in Hypo banka (4,4 milijonov evrov terjatev).
     
  • Lani januarja je bil zaključen stečajni postopek Dela Revij. Stečajni upravitelj Radovan Triplat je imel na voljo 4,2 milijona evrov stečajne mase. Od tega je 3,3 milijona evrov porabil za poplačilo upnikov, stroški stečajnega postopka pa so znašli skoraj 900.000 evrov. Navadni upniki so dobili poplačanih 2,86 odstotka terjatev.
  • Stečaj Rašice Point, ki se je začel avgusta 2012, še ni zaključen.
     
  • V postopku osebnega stečaja Mateja Raščana je stečajni upravitelj nedavno že na prvi javni dražbi prodal 60 tisoč kvadratnih metrov kmetijskih in gozdnih zemljišč v občini Destrnik. Kupec je bil eden od okoliških kmetov, v stečajno maso pa se je s prodajo edinega uradnega Raščanovega premoženja nateklo 58 tisoč evrov. Dolgov se je na drugi strani nabralo za 28 milijonov evrov, Stečaj se bo v kratkem končal, medtem pa bodo upniki še naprej – tudi preko sodišč – poskušali priti do premoženja, ki ga je Raščan še pravočasno prepisal na druge.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 91
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin