termometer

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
termometer
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
termometer
Deset let po tem, ko je postal lastnik Dela Revij, bo grobar nekoč največjega revijalnega podjetja Matej Raščan prvič sedel na zatožno klop okrožnega sodišča v Ljubljani. Medtem kriminalisti preiskujejo sume podkupovanja pri enem od posojil, ki jih je dobil pri NLB.
Predobravnavni narok v kazenski zadevi Delo Revije bo 6. oktobra, so potrdili na ljubljanskem okrožnem sodišču.
Obtožnica, ki Mateju Raščanu očita zlorabo položaja in goljufije pri poslovanju, je sicer pravnomočna že od januarja letos. A začetek sojenja se je odmikal, saj je imel sodnik, ki so mu na sodišču dodelili primer, preveč dela s starejšimi in po zakonu nujnimi zadevami.
Matej Raščan velja za enega simbolov divjih privatizacij, ki so pomagale kopati tako imenovano bančno luknjo.
Pred tem širši javnosti neznani prekmurski podjetnik je konec leta 2007 vstopil v lastništvo Dela Revij in leto dni pozneje objavil prevzem podjetja. Nakup Dela Revij, ki je izdajalo revije Jana, Lady, Stop, Obrazi, Naša žena in druge, je financiral z denarjem podjetja. Sledilo je nekajletno izčrpavanje Dela Revij, ki se je leta 2011 končalo s stečajem tega podjetja.
Specializirano državno tožilstvo Raščanu očita, da je na račun najetih posojil pri več slovenskih bankah Delo Revije oškodoval za dobrih trideset milijonov evrov. Po prevzemu tega podjetja je namreč izkoristil njegovo ugodno boniteto in ga v zelo kratkem času močno zadolžil.
Jeseni se bo moral Matej Raščan v eni od sodnih dvoran ljubljanskega okrožnega sodišča zagovarjati v zadevi Delo Revije.
Foto: Tina Deu
S temi bančnimi posojili je Raščan financiral druge svoje projekte, tudi osebne investicije. Denar je prenakazal na račune svojih podjetij. V tem času je kupil tudi več nepremičnin.
Finančna uprava (Furs) je ugotovila, da je Raščan med letoma 2007 in 2010, ko je bil lastnik Dela Revij, porabil štiri milijone evrov več denarja, kot ga je uradno zaslužil. Njegova podjetja so medtem ostala brez vsakršnega premoženja, osebno premoženje pa je prepisal na prijatelje in ljudi iz posojilne mreže Orion.
Na enem od naslovov mreže ljudi, ki veljajo za tako imenovane poklicne likvidatorje podjetij, je bil recimo tudi zadnji uradni sedež Raščanovega podjetja Rajon.
Največ je v Raščanovem imperiju izgubila NKBM, sledila ji je Hypo banka. Vsa bančna posojila so bila slabo zavarovana, zato so banke na koncu iz stečajne mase dobile le drobiž. Več o propadu mreže njegovih podjetij pišemo v okvirju.
Preberite še:
-> Kako so stanovanja Mateja Raščana končala v davčni oazi
-> Stolček Harija Furlana na prepihu
-> Ljubljanskim hotelirjem se smeji, turistične agencije pa v težavah
Policisti so zato lani poleg Raščana kazensko ovadili tudi nekdanje vodilne v NKBM na čelu z Matjažem Kovačičem, ki naj bi poskrbeli za financiranje kreditno nesposobne Raščanove družbe Monera.
Potem ko so v stečaju končala vsa njegova podjetja, je lani v osebnem stečaju pristal tudi sam. Od vsega premoženja je v njegovi stečajni masi mogoče najti le nekaj parcel na Štajerskem in ničvredne delnice. Branko Đorđević, donedavni upravitelj Raščanovega stečaja, za pojasnila ni bil dosegljiv. Še vedno pa je Raščan lastnik več podjetij v tujini:
- v Beogradu ima podjetje M&M Invest, ki je zadnje poslovne izkaze objavilo za leto 2014,
- na Cipru pa še vedno deluje Raščanovo podjetje MSR Invest. Podatkov o njegovem poslovanju ni mogoče dobiti.
Zaradi financiranja Raščanovega podjetja Monera, ki ni izpolnjevalo pogojev za kreditiranje, je policija kazensko ovadila tudi nekdanje vodstvo NKBM na čelu z Matjažem Kovačičem.
Foto: STA ,
Postopka zaradi izčrpavanja Dela Revij in financiranja Monere pa morda ne bosta Raščanova zadnja. Po naših informacijah namreč kriminalisti preiskujejo tudi okoliščine odobritve enega od posojil, ki ga je Raščan oziroma eno od njegovih podjetij najelo pri Novi Ljubljanski banki (NLB).
Kriminaliste naj bi najbolj zanimalo, zakaj je približno v istem času, ko se je Raščan dogovarjal o najetju posojila, na računu enega od bančnih uslužbencev NLB pristala večja vsota denarja. Na sum, da bi lahko šlo dejansko za nagrado za odobreno posojilo brez ustreznih zavarovanj, naj bi postali pozorni sami znotraj banke.
V NLB naših informacij niso zanikali. Odgovorili so, da nam podrobnejših informacij ne smejo razkriti in nas napotili na policijo in tožilstvo.
Na vprašanje, ali je bančni uslužbenec, ki naj bi prejel sumljivo nakazilo, še v delovnem razmerju na NLB, niso konkretno odgovorili. Pojasnili so le, da so v preteklih letih pregledali več kot tisoč slabih naložb in podali večje število ovadb. Z nekaterimi notranjimi osumljenci so prekinili delovno razmerje, nekateri od njih pa v času podaje ovadb v banki niso bili več zaposleni.
Največja slovenska banka je bila z 1,6 milijona evrov ena od manjših upnic Dela Revij, podoben znesek ji je dolgovala tudi Monera.
Raščan je leta 2008 finančno pomagal tudi predvolilnemu brezplačniku Ekspres, ki je veljal za naklonjenega stranki SDS.
Zaradi spoštovanja določil varstva osebnih podatkov na Policijski upravi Ljubljana na podrobnejša vprašanja v zvezi s policijskimi postopki zoper Mateja Raščana in bančnega uslužbenca niso želeli odgovoriti. Potrdili pa so, da še vedno poteka predkazenski postopek v povezavi s podjetji Delo Revije, Monera in Rašica. Delo kriminalistov usmerja specializirano državno tožilstvo.
Nekdanji stečajni upravitelj Dela Revij Radovan Triplat pa je potrdil, da so ga kriminalisti večkrat obiskali, ko so iskali dokumentacijo Dela Revij, a s tem, katere konkretno sume kaznivih dejanj so preiskovali, ni seznanjen.
Z Raščanom nam ni uspelo priti v stik. Po nekaterih informacijah naj bi v zadnjem času ponovno živel v enem od luksuznih ljubljanskih stanovanj, ki – vsaj uradno – ni v njegovi lasti. Nemalo težav so imeli pri vzpostavljanju stikov tudi stečajni upravitelji njegovih družb, ki se jih je na vse načine izogibal.
Upniki dobili drobtinice ali še to ne
Kako so kot domine padala Raščanova podjetja:
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.
Ali želite prijaviti neprimeren komentar moderatorju?
Uspešno ste prijavili komentar.
Komentar je že prijavljen.