Ponedeljek, 11. 12. 2017, 4.02
6 let, 4 mesece
Oče enega od redkih uspešnih menedžerskih prevzemov gre v pokoj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,58
9
Od vodenja Mitola, enega od najbolj uspešnih in stabilnih primorskih podjetij, ki se ukvarja s proizvodnjo lepil, se po 23 letih poslavlja Marjan Mateta.
Z novim letom odhaja v pokoj, podjetje pa bo po novem vodil Robert Srabotič, ki je bil zadnja štiri leta direktor Predilnice Litija.
Nad poslovanjem bo odslej bedel Dirk Coorevits, glavni izvršni direktor belgijskega družinskega podjetja Soudal Holding. To je letos poleti postalo lastnik proizvajalca lepil iz Sežane, enega od pomembnejših v Evropi.
Dosedanja vodstvena ekipa bo ostala v Mitolu še najmanj tri leta, je pojasnil Mateta. To je bil namreč eden od pogojev novega lastnika.
“V naše delo se ni vpletala politika”
“Vesel sem, da se vsa leta, odkar sem vodil družbo, v naše delo ni vpletala politika. Podjetje smo razvijali z lastnim znanjem in nismo naredili nobene neumnosti,” je za Siol.net povedal Mateta.
Za seboj pušča podjetje brez evra dolga, ki je kljub hudi gospodarski krizi zadržalo obseg prihodkov pri okoli 17 milijonih evrov in več kot 70 zaposlenih.
Mitol si bomo zapomnili tudi kot enega od svetlih primerov slovenskih menedžerskih odkupov. Podjetja namreč menedžerji niso izčrpavali prek spornih poslov, temveč so posojila, najeta za prevzem, odplačevali s prejetimi dividendami.
Belgijci že kupovali v Sloveniji
Mitol od junija letos spada v belgijsko skupino Soudal, ki je v lasti danes 77-letnega Vica Swertsa in se ukvarja s proizvodnjo tesnil, lepil in preostalih materialov za sklepna dela v gradbeništvu.
Pot Soudala je usmerjena strmo navzgor. V lanskem letu so prihodke povečali za več kot šest odstotkov na 670 milijonov evrov. Za naložbe so porabili več kot 30 milijonov evrov, v letošnjem letu pa bodo te številke še presegli.
Dirk Coorevits, prvi mož družbe Soudal Holding, in Vic Swerts, njen ustanovitelj
Do leta 2020 imajo cilj povečati prihodke na milijardo evrov. To bodo dosegli tako z organsko rastjo kot s prevzemi. Družbe kupujejo povsod po svetu, s poudarkom na Aziji. Oktobra letos so kupili južnokorejskega proizvajalca tesnil Dong Yang.
Od leta 2013 so prisotni tudi v Sloveniji. V Posočju so kupili družbo TKK Srpenica, enega od vodilnih evropskih proizvajalcev tesnilne mase in dodatkov za beton.
Zanj so odšteli najmanj 17 milijonov evrov, in sicer Abanki, ki je bila zastavna upnica prejšnjih lastnikov, propadlih cerkvenih holdingov Zvon Dva in Zvon Ena.
V Posočju gradijo logistični center
TKK Srpenica je v manj kot štirih letih povečala prodajo za več kot deset odstotkov, dobiček pa več kot podvojila na pet milijonov evrov. Svoje izdelke prodajajo na trgih več kot 60 držav. Lastna podjetja pa imajo v Rusiji, na Hrvaškem, v Srbiji, BiH in Bolgariji.
V skupini je danes zaposlenih že 240 ljudi, v prihodnjih letih pa bo službo pri njih našlo dodatnih 80 ljudi.
Po trditvah glavnega izvršnega direktorja Uroša Lozeja jih namreč Belgijci ves čas spodbujajo k novim naložbam. Za njimi je širitev skladišč za pline, lotili pa so se največje naložbe v zadnjih desetih letih, vredne osem milijonov evrov. Zgradili bodo logistični center in razširili proizvodne zmogljivosti.
V letošnjem letu načrtujejo osemodstotno rast prodaje, do leta 2021 pa jo nameravajo podvojiti na od 90 do 100 milijonov evrov.
Mitol odskočna deska za vzhodno Evropo
Podobne načrte imajo Belgijci z Mitolom.
Ta naj bi dolgoročno postal njihov vzhodnoevropski center odličnosti za lepila in disperzije. Med cilji, ki si jih je zadal Soudal, je tudi nadaljnji razvoj blagovne znamke Mitol.
Da se zaposlenim v Mitolu verjetno ni treba bati prihodnosti, kažejo tudi podatki, da ima Soudal v svojem portfelju le pet odstotkov lepil, ki so glavni Mitolov produkt.
Zato tudi menedžerji, ki so bili prek podjetja Adria Naložbe osem let večinski lastniki Mitola, niso odlašali s prodajo. Če bi sami širili prodajno mrežo, bi bilo to izredno drago, prevzemi pa so tudi tvegani, je tedaj pojasnjeval Mateta.
Ko jim je Soudal razložil nadaljnji razvoj Mitola in ko so se dogovorili za prodajno ceno, so se odločili prodati svoje lastniške deleže.
Dejaven v gospodarski zbornici
Mateta predstavlja generacijo direktorjev, ki ni razočarala in se ji je uspelo dolga leta obdržati na položaju.
V javnosti so odmevale predvsem njegove kritike energetske politike države, ki naj ne bi vedela, kaj hoče. Kritičen je bil tudi do slabega izvajanja učinkovite rabe energije.
Bil je eden od najbolj kritičnih bralcev podnebnega zakona, ki smo ga sprejemali pred leti. Ves čas je nasprotoval temu, da se podjetje le obremenjuje z novimi dajatvami, okolju pa se tega ne vrača.
Vsa leta je bil precej dejaven v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Bil je tudi njen podpredsednik za področje razvoja. Vodil je upravni odbor združenja kemijske industrije v Slovenije. Precej aktiven je bil v strateškem svetu za tehnološke politike, zdaj pa bo končal tudi svoje delo v nadzornem odboru GZS.
Poplačali menedžerski prevzem
Mateta, ki je imel in prodal največji, 11-odstotni delež v podjetju Adria Naložbe, v pokoj odhaja z zajetno denarno popotnico. Koliko so iztržili za družbo, ni želel povedati, saj naj bi šlo za poslovno skrivnost. Po naših informacijah pa so ustvarili visok dobiček.
Lastninjenje Mitola so izvedli leta 2009, ko je po Evropi že pustošila finančna kriza, gradbeništvo pa je krenilo na pot propada. Tedaj je 28 menedžerjev in drugih zaposlenih (več kot četrtina vseh) ustanovilo podjetje Adria Naložbe in kupilo 52 odstotkov Mitola.
Najprej so kupili 17-odstotni delež od družb iz skupine Poteza Branka Drobnaka, preostalo pa v prevzemni ponudbi, ki so jo objavili skupaj s finančno družbo Modra Linija Holding in podjetjem Jub-H, ki je bilo v lasti menedžerjev proizvajalca barv Jub.
Za večinski delež so skupno odšteli nekaj več kot 2,5 milijona evrov. Za njegovo financiranje pa so najeli 1,6-milijonsko bančno posojilo in zastavili nepremičnine Mitola.
Do danes so bančno posojilo v celoti poplačali in marca letos, tik pred prodajo družbe Belgijcem, izbrisali hipoteko na nepremičninah.
Septembra letos je Mitol in odhajajočega prvega moža Marjana Mateto obiskal predsednik Borut Pahor, saj je podjetje praznovalo 70-letnico delovanja.
Zategnili pas in naredili preobrat v poslovanju
Po izbruhu gospodarske krize, ko so se srečevali celo s 50-odstotnim upadom naročil, so se v Mitolu odločili za konzervativno poslovanje.
V šestih letih strogega varčevanja so okrepili kondicijo podjetja, tako da je to nenehno zmanjševalo zadolženost, do konca lanskega leta pa v celoti poplačalo posojila. Prav tako so obseg prodaje in zaposlenost ohranjali na enaki ravni.
Krepko se je izboljšala tudi dobičkonosnost poslovanja. V lanskem letu so dosegli rekorden dobiček 1,7 milijona evrov, denarni tok iz poslovanja (EBITDA) pa je dosegel 2,6 milijona evrov.
Družbo ves čas prilagajajo okoljski zakonodaji. Aprila letos so dobili obnovljeno trajno okoljevarstveno dovoljenje.
V letošnjem letu bodo povečali obseg prodaje za pet odstotkov. Več v tem trenutku še ni znano.
Mateta je zadovoljen s perspektivo Mitola pod novimi lastniki, vendar je poudaril, da nič ne bo padlo z neba. "Treba bo krepko delati," je poudaril.
Iz mleka naredili prvo lepilo
Letos v Mitolu, kjer v več kot 30 državah prodajo več kot 500 proizvodov, praznujejo 70-letnico obstoja.
Začeli so kot podjetje za odkup mleka, v nekaj letih pa so v Sežani iz mleka naredili prvo lepilo.
Leta 1991 jih je močno prizadela izguba jugoslovanskega trga, zaradi česar so se morali preusmeriti na nove trge. Čez deset let so ustanovili prvo hčerinsko podjetje na Češkem.
Leta 2004 so se znašli na muhi švicarske družbe Cadtech, ki je po dostopnih podatkih tedaj odkupovala delnice za skritega lastnika, ampak se ključni lastniki Mitola niso odločili za prodajo.
9