Nekdanji mladoekonomisti: nekoč so svetovali politiki, komu svetujejo danes?

Jože Damijan in Igor Masten, dva od najbolj znanih nekdanjih mladoekonomistov, sta po novem solastnika podjetja Grant Thornton Advisory, ki se ukvarja s poslovnim svetovanjem.

Gre za podjetje, ki je del mednarodne revizijske, računovodske in davčno svetovalne mreže Grant Thornton, sedme največje te vrste na svetu. 

Jože Damijan je novi solastnik podjetja Grant Thornton. Foto: STA , V Sloveniji ga je leta 2016 ustanovila družba Grant Thornton Consulting, ki je v večinski lasti avstrijske IB Group. Nato so lastniške deleže v njej postopoma kupili trije redni profesorji ekonomske fakultete univerze v Ljubljani: Igor Masten, Aleš Ahčan in Aleš Groznik. 

Pred dnevi sta solastnika Grant Thornton Advisory postala še Jože Damijan, redni profesor na katedri za mednarodno ekonomijo in poslovanje, in njegova žena Sandra Damijan, ki je prav tako zaposlena na fakulteti. "Ukvarjamo se s področji revizije, ugotavljanja tveganj in svetovanja," nam je pojasnil Masten.

Ahčan odhaja, našel je svojo mrežo

Po naših informacijah bo Ahčan kmalu odprodal svoj delež v Grant Thornton Advisory, saj s podjetjem od začetka leta ne sodeluje več. Na vprašanje, ali in kdaj bo to storil, nam ni odgovoril. 

To informacijo potrjuje tudi dejstvo, da je Ahčan ta teden v Ljubljani soustanovil svetovalno podjetje Crowe Horwath. 

To bo del osme največje globalne računovodske mreže na svetu in kot tak neposredna konkurenca Grant Thorntonu, torej Mastenu, Damijanu in Grozniku. Nova Ahčanova partnerja v Sloveniji sta hrvaška ekonomista Reno Budić in Krešimir Lipovšćak. 

Državni naročniki svetovalnih storitev

Med strankami Grant Thornton Advisory je več državnih podjetij. Največ prihodkov (43 tisoč evrov) je ustvarilo v poslih s Sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja (SODO), ki je v izključni državni lasti. 

Po naših informacijah bo Aleš Ahčan kmalu odprodal svoj delež v Grant Thornton Advisory. Foto: Mediaspeed Podjetje je delalo tudi za:

• Slovenske železnice (37 tisoč evrov prihodkov za izdelavo strategije digitalizacije, nakupa  metodologije za kvantifikacijo tveganj in cenitev deleža SŽ v družbi VV Log),
• ministrstvo za delo (23 tisoč evrov), 
• Družbo za razvoj infrastrukture (22 tisoč evrov), 
• Kontrolo zračnega prometa (20 tisoč evrov), 
• Eles (14 tisoč evrov) in 
• Slovenski državni holding (osem tisoč evrov). 

Njihova konkurenca je tudi Mramorjev center

Masten, Damijan in Ahčan so še vedno zaposleni na ekonomski fakulteti. Ta je v obdobju, ko je bil dekan Dušan Mramor, znanje svojih profesorjev začela prodajati na trgu prek fundacije Center poslovne odličnosti. 

Glavni namen fundacije je bil, da bi vsi profesorji na ekonomski fakulteti na trgu delali prek tega centra, ne lastnih podjetij. Toda to se ni nikoli ni uresničilo. 

Center poslovne odličnosti sicer ne razkriva podrobnosti poslovanja. Prav tako ne, kateri profesorji delajo prek te fundacije. 

V letu 2016 je ustvarila 1,1 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je enako sedmim odstotkom vseh prihodkov fakultete, in prav toliko odhodkov. Storitve pri centru, ki ga vodi dolgoletna Mramorjeva desna roka Monika Lapanja, so naročale tudi nekatere stranke Grant Thornton: Eles (za 91 tisoč evrov), SDH in nekatera državna podjetja. 

Bili so svež veter v ekonomski stroki

Masten, Damijan in Ahčan so širši slovenski javnosti postali znani v mesecih pred državnozborskimi volitvami leta 2004. V javnih komentarjih in izjavah so zagovarjali reforme, radikalno privatizacijo in liberalizacijo slovenskega gospodarstva. 

"Ukvarjamo se s področji revizije, ugotavljanja tveganj in svetovanja," nam je pojasnil Igor Masten. Foto: Matej Leskovšek Bili so svež veter, ki je s kritiko gradualističnih pogledov ekonomistov starejše generacije razburkal do tedaj precej monolitno ekonomsko stroko. 

Svoje ideje jim je takrat uspelo pripeljati tudi v politiko. Posvojila jih je namreč SDS Janeza Janše, mladi ekonomisti pa so odkrito stopili na njeno stran.

Damijan in Masten sta postala člani strateškega sveta predsednika vlade za gospodarstvo, ki je zagovarjal uvedbo enotne davčne stopnje. Ob svojem delu se je večkrat zapletel v spor s tedanjim ministrom za finance Andrejem Bajukom. 

Kratka avantura v politiki

Konec leta 2005 je Damijan za nekaj mesecev postal minister za razvoj. Takoj po prevzemu položaja je ustanovil strokovni svet za strateške analize, v katerega sta delovala tudi Masten in Ahčan. 

Že leta 2006 pa so se poti SDS in mladoekonomistov, razočaranih, ker Janša ni sprejemal njihovih predlogov, razšle. 

Damijan je odstopil, ko je v nemilosti pri Janši dokončno padel njegov dober prijatelj Marko Simoneti, vodja skupine za razvoj in privatizacijo finančnega sektorja v odboru za reforme.

Preberite še: Nikoli končana tranzicija in vse njene žrtve

Nato so Damijan, Ahčan in Masten zaradi sporov z dekanom Maksom Tajnikarjem, ekonomistom iz kroga Socialnih demokratov (SD), želeli zapustiti ekonomsko fakulteto v Ljubljani in oditi na koprsko fakulteto za menedžment. 

Od modelov za agencije do afere Vzajemna

To se ni zgodilo, nove izzive pa so našli v poslovnem svetovanju. V zadnjih letih so v javnost prihajali podatki o posameznih njihovih poslih. 

Damijan, Ahčan in Masten so zaradi sporov z dekanom Maksom Tajnikarjem, ekonomistom iz kroga Socialnih demokratov (SD), želeli zapustiti ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Foto: STA , Damijanu je tako agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) za izdelavo modela, ki omogoča analizo drobnoprodajnih cen, plačala dobrih 47 tisoč evrov bruto.

Ahčan, član strateškega sveta pri premierju Borutu Pahorju, pa je sodeloval pri izdelavi modela tveganj, za katerega je Vzajemna v obdobju Boštjana Auerja podjetju Kumulus plačala 300 tisoč evrov. 

Takrat je izbruhnila afera zaradi suma, da je bil tihi družbenik podjetja Kumulus nekdanji direktor Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) Mihael Perman. 

Leta 2009 se je začel predkazenski postopek pred državnim tožilstvom v Ljubljani. Sume nepravilnosti je preiskovala tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki korupcije pri Permanu ni ugotovila. 

Ideološki razhod 

Čeprav so Masten, Damijan in Ahčan občasno še sodelovali, so se ideološko razšli. 

Damijanova stališča, ki jih redno objavlja na blogu, so danes svetlobna leta daleč od tistih iz obdobja med letoma 2004 in 2006 in tistih, ki jih zagovarja Masten. 

Med drugim redno kritizira institucije globalnega kapitalizma, zagovarja pa državno potrošnjo za investicije, visoko obdavčitev premožnejših in dvig minimalne plače. Je med ekonomisti z najvišjim številom objav v uglednih mednarodnih publikacijah. 

Ahčanov center, ki ga vodi izbranec SMC

Masten je v zadnjih letih v slovenski javnosti najbolj znan kot zagovornik bančne sanacije, ki jo je Damijan kritiziral. Večkrat je javno branil Boštjana Jazbeca, guvernerja Banke Slovenije, kjer se je za nekaj časa delno zaposlil. 

"Grant Thornton Advisory je prvo skupno podjetje, v katerem delujeva z Jožetom Damijanom, zato ne morem reči, da spet sodelujeva," nam je dejal Masten. 

Aleš Ahčan je Američanu slovenskih korenin Jamesu Lukežiču pomagal pri neuspelem nakupu Vinaga. Foto: STA , To pa ni edini njegov podjetniški projekt. Konec decembra je skupaj s kolegoma Sašom Polancem in Aljošo Feldinom ustanovil podjetje Repopool, ki se ukvarja z razvojem spletnih sistemov in obratovanjem spletnih portalov. 

Ahčan pa je v zadnjih letih svetoval več državnim podjetjem. SŽ je recimo svetoval pri uravnavanju tveganj, povezanih s posojili, ki jih je družba najemala posojila v švicarskih frankih. Prek svojega svetovalnega podjetja Incertus je Američanu slovenskih korenin Jamesu Lukežiču pomagal pri neuspelem nakupu Vinaga, za katerega ni imel denarja.

Je tudi solastnik Centra za gradbene študije, ki ga vodi Franc Žmavc, nekdanji kandidat Stranke modernega centra (SMC) za člana nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH). Med njegovimi lastniki najdemo še Boštjana Kolarja in direktorja družbe S&T Slovenija Saša Bergerja, ki so ga lani spomladi ob domnevni podpori SMC imenovali v nadzorni svet Petrola.