SiolNET. Posel danes Novice
0,08

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Nekdanji minister Mramor: Projekt Teš 6 je pomenil izjemno tveganje za državo

0,08

termometer

Dušan Mramor
Foto: Bor Slana

Teš 6 je zaradi načina financiranja pomenila izjemno veliko tveganje za državo, je preiskovalni komisiji za Teš 6 danes pojasnil nekdanji finančni minister Dušan Mramor. V drugem mandatu je tako sodeloval pri reševanju težave, da se ni zgodilo unovčenje državnega poroštva za 440-milijonsko posojilo EIB.

Ob nastopu drugega mandata (prvi je bil v obdobju 2002–2004), torej leta 2014, je bil šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš) v poskusnem obratovanju, izvedenih je bilo več 95 odstotkov del in plačanih več kot 90 odstotkov. Finančni minister ali vlada skoraj nista imela nobene možnosti za racionalizacijo projekta.

"Projekt je pomenil izjemno veliko tveganje za državo zaradi načina financiranja," je poudaril Mramor. Spomnil je na dva velika vlagatelja v Teš 6: Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in Evropsko investicijsko banko (EIB).



Težave pri jamstvu konzorcija zasebnih finančnih institucij

Teš je pri EIB najela za 550 milijonov evrov posojila, od tega država jamči za 440 milijonov evrov, medtem ko je za preostalih 110 milijonov evrov jamčil konzorcij zasebnih finančnih institucij. Pri zadnjem je nastala težava, rok jamstva tega posojila je bil bistveno krajši od ročnosti posojila, ta je imel namreč dospetje leta 2025, jamstvo pa je bilo le petletno.

Ko se je pojavil ta rok, jamstvo zaradi zmanjšanja bonitete ni bilo več sprejemljivo za EIB, dve banki pa sta bili v takšnih pogojih sanacije, da jamstev nista mogli dati. Tako se je zgodilo, da ta del, 110 milijonov evrov posojila, ni imel več garanta.

"In v tistem trenutku, ko ga ni imel, bi lahko EIB zahtevala poplačilo vseh 550 milijonov evrov," je dejal in dodal, da bi se v tem primeru zgodilo unovčenje državnega jamstva, kar pa bi za javne finance pomenilo izjemen udarec. Tako so v reševanje tega vprašanja vse napore vložili HSE, Teš in ministrstvo za finance.

Zavez, danih ob posojilu, niso dosegli

To pa ni bila edina težava, ki jo je bilo treba reševati. Ker zavez, danih ob posojilu, niso dosegli, bi bilo posojilo lahko odpoklicano. Tako so zahtevali spregled obveznosti zavez in podpis aneksov k posojilnim pogodbam. Ob teh spremenjenih pogojih se je pojavilo vprašanje, ali jamstvo države še velja.

Kot je pojasnil, so to rešili tako, da so poslali pismo (v njem je njegov podpis), s katerim so vlagateljem zagotovili, da podpirajo HSE in da bo jamstvo države še vedno veljalo, če bodo izvedli spregled obveznosti zavez in podpisali anekse.

Ob tem je dejal, da so le aneksi, da so se spremenile posojilne zaveze, stali najmanj 1,5 milijona evrov.
"Moram priznati, da je bilo, ko sem postal minister, toliko težav, ki jih je bilo treba rešiti, da je bilo nujno gledati samo naprej, nazaj pa le toliko, da smo rešili prihodnje težave," je še povedal Mramor. "Moram priznati, da je bilo, ko sem postal minister, toliko težav, ki jih je bilo treba rešiti, da je bilo nujno gledati samo naprej, nazaj pa le toliko, da smo rešili prihodnje težave," je še povedal Mramor. Foto: Bor Slana

"Toliko težav, da je bilo nujno gledati le naprej"

Jamstvo za omenjenih 110 milijonov evrov posojila pa so rešili tako, da so s premostitvenim posojilom, ki ga je dobil HSE, tega poplačali, poleg tega pa so poplačali še okoli 20 odstotkov 200-milijonskega posojila EBRD.

Ker pa je premostitveno posojilo kratkoročno, se je odprlo vprašanje, kako to vprašanje rešiti dolgoročno. Bili sta dve možnosti: izdaja obveznic ali dolgoročno posojilo. Potem ko se izdaja obveznic ni zgodila, je HSE dobil dolgoročno posojilo, s katerim je refinanciral premostitveno, a se je to zgodilo, ko Mramor ni bil več minister.

"Moram priznati, da je bilo, ko sem postal minister, toliko težav, ki jih je bilo treba rešiti, da je bilo nujno gledati samo naprej, nazaj pa le toliko, da smo rešili prihodnje težave," je poudaril Mramor, ki ni imel časa, da bi se seznanil s podrobnostmi, ki so pripeljale do zavez, ki jih je morala dati Teš (med drugim o najvišji vrednosti vse naložbe in ceni premoga).

Prednostno dispečiranje bi podprl, če bi kaj ogrozilo državno jamstvo

Kot je pojasnil, ni naredil resne analize, kaj je pri tem projektu objektivno in subjektivno. "Je pa treba biti pri tem izjemno previden, so tudi objektivne okoliščine, ki jih je treba upoštevati," je menil in dodal, da je, če je kdo načrtno zavajal, to druga stvar.

Mramor, ki je z mesta finančnega ministra odstopil lani, je o morebitni uvedbi prispevka za prednostno dispečiranje elektrike iz Teš, kar je aktualno v tem obdobju, dejal, da bi ga podprl, če bi kaj ogrozilo državno jamstvo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin