SiolNET. Posel danes Novice
4,88

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Nekateri se želijo znebiti borznega rekorderja. Česa jih je strah?

4,88

termometer

Tomaž Benčina, Cinkarna Celje
Foto: STA

Dve leti po tem, ko so lastniki Cinkarne Celje zaustavili postopek prodaje večinskega deleža družbe, ne da bi izbrali katerega od ponudnikov, je na prodaj nov, tokrat več kot 25-odstotni sveženj delnic najpomembnejšega celjskega industrijskega podjetja, ki ga pestijo stara okoljska bremena.

Tokrat deležev ne prodajajo vsi državni lastniki cinkarne, ampak devet vzajemnih skladov, ki jih upravljajo KD Skladi, Alta Skladi in Primorski skladi, pobudnik prodaje pa je Skupina Alta. Tem se je konec aprila pridružila še Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je v izključni lasti države, ne pa tudi Modra zavarovalnica, največja lastnica Cinkarne Celje, in Slovenski državni holding (SDH).

Ali državna leva roka ve, kaj dela desna?

Zakaj trije državni lastniki, ki imajo skupaj v lasti približno 47 odstotkov cinkarne, niso enotnega mnenja o tem, ali bodo delnice prodali skupaj ali ne, nam včeraj ni uspelo izvedeti. 

Na DUTB, ki jo vodi Imre Balogh, so nam obljubili, da nam bodo na vprašanja odgovorili danes. Tudi iz SDH so nam sporočili le, da spremljajo "vse okoliščine v zvezi s Cinkarno Celje". "Morebitno odločitev za sodelovanje v prodajnem postopku bomo sporočili javnosti na način, skladen z dosedanjo prakso," so nam pojasnili na SDH.

Zanimalo nas je:

1. Zakaj se SDH ni pridružil DUTB pri podpisu pogodbe o najemu svetovalca za prodajo delnic Cinkarne Celje?

2. Ali se je DUTB o tej odločitvi posvetovala s SDH?

3. Kakšna je politika SDH do skupne prodaje oziroma ravnanja v družbah, kjer ima lastniški delež tudi DUTB? Ali se z DUTB usklajujete, kar bi obojim zagotavljalo maksimizacijo kupnine?

4. Kolikšna tveganja za uspešno prodajo Cinkarne Celje predstavljajo okoljska bremena iz preteklosti in njihova sanacija?

Iz DUTB so nam odgovorili, da je bil "prodajni proces prodaje večinskega deleža Cinkarne Celje ustavljen v letu 2015, zato se je DUTB odločila vstopiti v konzorcij za prodajo manjšinskega deleža Cinkarne Celje (25 %) in na ta način preveriti interes na trgu. Kolikor smo seznanjeni, so bili o možnosti o vključitvi v konzorcij obveščeni tudi drugi večji lastniki Cinkarne Celje. Vrednost svetovalne pogodbe je 0,3 % kupnine, kar je objavljeno tudi na naši spletni strani na povezavi http://www.dutb.eu/en/IJZ-SvetovalneStoritveProdajnegaKonzorcija.aspx, drugih informacij pa DUTB v prodajnem postopku, ki je še v teku, ne razkriva."

Iz Modre zavarovalnice, ki jo vodi Borut Jamnik, predsednik nadzornega sveta Cinkarne Celje, so nam sporočili, da v skladu z lastno naložbeno politiko ves čas preučujejo investicijske priložnosti na finančnih trgih tako pri morebitnih prodajah kot nakupih. Modra zavarovalnica je bila sicer na čelu konzorcija prodajalcev cinkarne ob zadnji prodaji.

"Pri prodaji smo želeli doseči najboljše možne pogoje, osnovni cilj pa je bil sestaviti konzorcij delničarjev, ki ima v lasti najmanj 25 odstotkov delnic Cinkarne Celje," so nam pojasnili v Skupini Alta. To jim je z vključitvijo DUTB, ki je 14 odstotkov delnic cinkarne nasledila iz stečajne mase Zvona Ena Holdinga, tudi uspelo.


Preberite še:

Višji dobički Cinkarne Celje mamijo vlagatelje 

Postopek prodaje Cinkarne Celje ustavili


Visoka rast tečaja na borzi

Delnice Cinkarne Celje že nekaj časa veljajo za vroče žemljice. Samo od lanskega novembra se je njihova vrednost zvišala za 82 odstotkov, v letu dni pa za 127 odstotkov. To gre pripisati dvema razlogoma:

-  podjetje odlično posluje (več o tem pišemo v okvirju),

-  delničarji pričakujejo nov poskus privatizacije. Kot je znano, je Cinkarna Celje na seznamu družb, namenjenih prodaji, ki ga je leta 2013 potrdil državni zbor. V klasifikaciji državnih naložb ima status portfeljske naložbe, torej namenjene prodaji. 

Še novembra lani je bila ciljna cena delnice Cinkarne Celje 184 evrov. Sredi marca so jo analitiki Alte povišali na 205 evrov. To so utemeljili z večjim povpraševanjem po titanovem dioksidu, s katerim cinkarna ustvari 69 odstotkov prihodkov, povečanju prodajnih cen in znižanju stroškov surovin. 

 

Prodali bi za 43 milijonov evrov delnic

Apetiti delničarjev so zato visoki. Kot so pojasnili v Skupini Alta, bo dobra četrtina delnic na prodaj po načelu tako imenovane sekundarne javne prodaje (SPO). To pomeni, da jih bodo prodali prek borze. 

"Gre za enega največjih SPO na ljubljanski borzi v zadnjih letih in enega izmed največjih do zdaj. Pričakujemo, da bo postopek končan do poletja, ključno načelo pri prodaji pa je najvišja mogoča cena za prodajalce," poudarjajo v Skupini Alta.

Če bi jim uspelo vse omenjene delnice prodati po ceni 205 evrov, bi z njimi na borzi ustvarili več kot 43 milijonov evrov prihodkov.

Skrbnega pregleda cinkarne pred začetkom prodaje niso opravili. Vrednotenja družbe so naredili kar na podlagi javno dostopnih podatkov, saj njihovi "analitiki že vrsto let spremljajo poslovanje družbe, tudi do zdaj pa so redno pripravljali analize družbe in vrednotenja cene delnice".

Zastrašujoči izsledki analize tal

Toda cinkarna prinaša tudi vrsto okoljskih tveganj, povezanih z njeno zgodovino in samo naravo kemične industrije.

Cinkarna je kot topilnica cinka začela delovati že v drugi polovici 19. stoletja. Po stotih letih proizvodnje na prvotni lokaciji je za sabo pustila eno najbolj degradiranih območij v Sloveniji. Njegova sanacija je že več let predmet razprtij med ministrstvom za okolje in Mestno občine Celje. Leta 1973 se je nato cinkarna preselila na območje severno od Kidričeve ceste. 

Cinkarna Celje Kaj vse je v tleh in podtalnici pod "novo" cinkarno, je postalo prvič nedvoumno jasno šele predlani, ko je poljsko podjetje Environ v okviru prodaje družbe pripravilo poročilo o okoljskem pregledu. Analiza 109 vzorcev tal v proizvodnem obratu je razkrila visoke koncentracije cinka, kadmija, kobalta, arzena, barija, svinca in drugih težkih kovin, te pa so presegale kritične vrednosti iz slovenske zakonodaje. 

Vzorce z visokimi koncentracijami težkih kovin so Poljaki našli tudi na območju odlagališča titanove sadre v bližnjem Bukovžlaku, tamkajšnjem odlagališču nenevarnih trdnih odpadkov in v podtalnici pod tem odlagališčem. 

Še istega leta je Cinkarna Celje za pripravo ocene tveganja za zdravje ljudi in okolja najela nemško podjetje CDM Smith. Aprila lani so širši javnosti prvič predstavili vmesne rezultate njihove študije.

Vsi čakajo na končno poročilo

Ugotovili so, da ima onesnažena zemljina v Cinkarni Celje večji vpliv na podtalnico, v kateri so zaznali vrednosti cinka, svinca, arzena in klorobenzena, ki so bile višje od mejnih. "Preiskave so pokazale, da imajo odkrite škodljive snovi svoj izvor v preteklosti in niso povezane s sedanjo dejavnostjo podjetja," so takrat poudarili v cinkarni.

Po neuradnih podatkih bodo končno poročilo, ki ga bodo po kemijskih analizah in vrednotenjih pripravili Nemci, v Cinkarni Celje razkrili še ta mesec. 

Njegove ugotovitve bodo ključnega pomena za družbo. Cinkarna je imela namreč že lani približno dvajset milijonov evrov rezervacij za okoljske sanacijske ukrepe. Te je oblikovala na podlagi ocene poslovodstva glede stroškov, ki bodo nastali s sanacijo odlagališč in odstranitvijo nizko radioaktivnih podatkov v prihodnjih letih. 

Koliko denarja bo še šlo za sanacijo?

Od ugotovitev poročila bo odvisno, ali bo morala cinkarna oblikovati še dodatne rezervacije. Čeprav so Nemci že do zdaj zaznali dodatna potencialna okoljska bremena, pogoji za oblikovanje rezervacij po mnenju odgovornih v cinkarni še niso bili izpolnjeni. 

Če bi dobro četrtino delnic Cinkarne Celje prodali po ceni 205 evrov, bi z njimi na Ljubljanski borzi ustvarili več kot 43 milijonov evrov prihodkov. Če bi dobro četrtino delnic Cinkarne Celje prodali po ceni 205 evrov, bi z njimi na Ljubljanski borzi ustvarili več kot 43 milijonov evrov prihodkov. Foto: Ana Kovač "Podrobnosti glede morebitnih ukrepov, ki bodo potrebni v prihodnosti, niso javno dostopne in nam tudi niso poznane," so nam na vprašanje, kako bodo na vrednotenje cinkarne vplivali potencialni sanacijski ukrepi, odgovorili v Skupini Alta. "Za to vprašanje bo verjetno bolj primeren sogovornik uprava cinkarne," so dodali.

Uprava Cinkarne Celje, ki jo vodi Tomaž Benčina, ugotovitev poročila do njegove objave ne komentira, saj gre za cenovno občutljivo informacijo.

Druga okoljska "fronta" cinkarne je odlagališče nenevarnih odpadkov v Bukovžlaku, ki ga družba zaradi visokih stroškov in omejenih zmogljivosti ne uporablja že od leta 2010. Čeprav so v cinkarni pregrado odlagališča okrepili že leta 2015, so meritve že lani ponovno zaznale naraščanje podzemne vode, kar bi lahko po oceni tamkajšnjih prebivalcev vplivalo na stabilnost ograde.

Okoljski inšpektorat je z odločbo od cinkarne zahteval takojšen začetek sanacije.

Na ministrstvu za okolje, ki ga vodi Irena Majcen, nam na vprašanja, povezana s Cinkarno Celje, včeraj niso odgovorili.

Jim bodo Francozi prekrižali načrte?

Še eno veliko tveganje pri cinkarni je povezano z njenim ključnim proizvodom – titanovim dioksidom, ki se uporablja v industriji lakov in barv, umetnih mas, laminatov in papirja. 

Francoska agencija za hrano, okolje, zdravje in varnost pri delu je namreč Evropski kemijski agenciji (ECHA) predlagala, da bi titanov dioksid razvrstila v skupino kancerogenih snovi 1B, ki lahko povzroči raka pri inhalaciji. S tem bi lahko cinkarni nastale številne omejitve pri njegovi proizvodnji in prevozu, ki bi ji povečale stroške in zmanjšale povpraševanje. 

Ali bodo Francozi uspešni s predlogom, bo morda znano že letos jeseni, ko bo mnenje o njihovem predlogu dal komite za oceno tveganja pri ECHA. Tega bo nato preučila še Evropska komisija.

Ko se titanov dioksid draži, Cinkarna Celje cveti 

V Cinkarni Celje za letos načrtujejo za dobrih 150 milijonov prihodkov od prodaje. To je sicer enajst odstotkov manj, kot jih je družba ustvarila lani, a predvsem zaradi ukinitve programa prodaje in proizvodnje titan-cinkove pločevine, kar bo odneslo približno 20 milijonov evrov prihodkov. 

Načrtovani čisti dobiček znaša deset milijonov evrov, kar je tri odstotke več od dobička iz leta 2016. Še leta 2015 je čisti dobiček cinkarne znašal "le" 6,8 milijona evra. Po napovedih naj bi cene titanovega dioksida rasle vse do leta 2021. Najpomembnejši trg cinkarne je Nemčija, kjer družba ustvari 35 odstotkov prodaje, sledijo Beneluks (12 odstotkov), Italija (11), Turčija (8) in Francija (4). 

Cinkarna ni zadolžena družba, po oceni analitikov pa je izrazito podcenjena glede na konkurenčna podjetja v panogi. Na skupščini, ki bo 6. junija, si bodo delničarji zelo verjetno izplačali celotni bilančni dobiček v višini 7,3 mio. evrov oziroma 9,05 evra na delnico. Nadzorni svet cinkarne je delničarjem za novega člana predlagal nekdanjega člana uprave Heliosa Aleša Skoka, saj se enemu od dozdajšnjih članov (Matjažu Janši) mandat izteka.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 4
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin