termometer

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
termometer
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
termometer
Pred projektom drugi tir Divača-Koper so odločilni tedni. Kakšne načrte z drugim tirom je ministru Zdravku Počivalšku predstavila delegacija Ruskih železnic in Sberbank?
Na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič, bodo morali najpozneje do začetka februarja pripraviti dokončno finančno konstrukcijo projekta. Takrat se izteče rok za prijavo na razpis za nepovratne evropske subvencije, ki so po načrtih države eden od ključnih finančnih virov za gradnjo drugega tira.
Gre za sredstva iz sklada CEF (v angl. Connecting Europe Facility), za katera je država kandidirala že v začetku lanskega leta, a ostala praznih rok. Eden od ključnih pogojev, ki jih od prosilcev za evropski denar zahtevajo v Bruslju, je namreč prav jasno določena finančna konstrukcija prijavljenih projektov.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu, si na razpisu obetajo okrog 200 milijonov evrov. Že zdaj naj bi krepko oklestili tudi vrednost projekta, sprva ocenjenega na 1,4 milijarde evrov (skupaj z DDV). Po novem naj bi znašala le še okrog 900 milijonov evrov (več o tem v okvirju). V prihodnjih tednih naj bi vlada potrdila investicijski elaborat, ki bo dokončno opredeljeval vrednost projekta.
Animacija: kako bo potekal drugi tir
[video: 61235 / ]
William Lazonick: Če boste odpravili korupcijo, vam bo uspelo #intervju
Kako poslujejo Krka, Gorenje, Telekom, Triglav in druga velika borzna podjetja
A Gašperšičev načrt pod preprogo skriva nemalo težav in potencialnih min. Najprej pri pridobitvi evropskega denarja.
Na prvem razpisu, ki ga je komisija objavila konec leta 2014, je drugi tir dobil rdečo luč zaradi dveh razlogov: ker projekt še ni bil pripravljen in ker ob prijavi ni bilo jasno, kdo in s kolikšnim vložkom ga bo financiral.
Res je, da ene od teh dveh ovir ni več, saj je drugi tir aprila letos dobil gradbeno dovoljenje, toda finančna konstrukcija je še vedno odprta. Pod črto namreč še vedno ni jasno, kdo bo ob državi solastnik projektnega podjetja 2TDK. Viri blizu vlade menijo, da se bo ministrstvo tej zagati skušalo izogniti z dokaj splošnim orisom finančnega načrta drugega tira.
Na ministrstvu poudarjajo, da "kot ključne sovlagatelje vidijo zaledne države ter slovenske in mednarodne logistične operaterje, ki imajo interes za razvoj transportnih koridorjev iz Luke Koper".
Vrednost projekta, sprva ocenjenega na 1,4 milijarde evrov, so na ministrstvu oklestili na okrog 900 milijonov evrov.
Foto: Gregor Pavšič
Možnosti za zadnji scenarij so zaradi glasnega nasprotovanja Luke, kjer so to idejo pričakali na nož, in precej bolj tihega nasprotovanja SŽ tako rekoč ničelne. V obeh družbah želijo imeti nadzor nad denarjem, namenjenim investicijam.
To še posebej v primeru Luke Koper ustreza tudi lokalnemu okolju. Na Obali tako Gašperšiča uspešno peljejo v past. Medtem ko na eni strani na veliko poudarjajo nujnost gradnje drugega tira, ki naj bi bil ključnega pomena za nadaljnji obstoj Luke, na drugi strani javno minirajo skoraj vsak predlog, ki za financiranje projekta ne predvideva zgolj denarja iz proračuna.
Luka Koper je sicer oktobra letos pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), ki močno podpira gradnjo drugega tira, naročila študijo za projekt razpisa CEF, za kateroje odštela 4.300 evrov.
Pri Gašperšiču še vedno niso obupali nad idejo, da bi gradnjo drugega tira sofinancirale tudi Luka Koper in Slovenske železnice (SŽ), ki bi se lahko pred tem povezale v holding.
Foto: Bojan Puhek
"Politična odločitev, da se gradi, je sprejeta. Zdaj je vprašanje le, ali bo uspelo, da se investicija ne bo gradila le iz proračuna," nam je dejal vir blizu vlade.
Cilj te igre je verjetno en sam: čimprejšnji začetek gradnje nove proge, po možnosti s sprotnim reševanjem vprašanja njenega financiranja, seveda izključno iz proračuna.
To bi verjetno najbolj ustrezalo gradbincem, ki bi tako projekt – po zgledu nekdanjega SCT – laže obvladovali "od spodaj". Trenutno sicer v Sloveniji ni več nobenega gradbenega podjetja, ki bi samo imelo reference za gradnjo drugega tira.
Kako je mogoče, da se bo investicija v drugi tir skoraj čez noč pocenila za okrog pol milijarde evrov in pri tem ostala v istem obsegu?
Razlogov za to je več:
Toda ugotovitve Geodate imajo pomembno opombo. Avtorji revizije so namreč ugotovili, da so povprečne gradbene cene za predore, predvidene pri projektu drugi tir, nižje od povprečnih cen podobnih predorov v srednjeevropski regiji. Natančneje, slovenske gradbene cene so blizu srednjeevropskim na področju cen materialov in strojev, a nižje pri cenah delovne sile.
Zakaj je to pomembno vedeti? Ker, kot pravijo v Geodati, bodo te razlike v cenah postale pomembne v fazi zbiranja ponudb. "Treba je pričakovati, da bodo gradbena dela takega obsega, kot je projekt 2TDK, lahko ponudili le regionalni gradbeni konzorciji, sestavljeni iz pretežno srednjeevropskih gradbenih firm," opozarjajo v Geodati.
Vzdrževalne stroške za drugi tir v 30 letih po gradnji so skupaj ocenili na 180 milijonov evrov, kar pomeni približno šest milijonov evrov letno.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.
Ali želite prijaviti neprimeren komentar moderatorju?
Uspešno ste prijavili komentar.
Komentar je že prijavljen.