SiolNET. Posel danes Novice
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ministrstvo za delo: Zakon o delu na črno širi možnosti brezplačne pomoči

3

termometer

Novela zakona o delu na črno, ko gre za sosedsko pomoč, zdajšnjega zakona ne spreminja bistveno. Obenem širi možnosti brezplačne pomoči na področju kmetijstva.

V nasprotju z zdaj veljavnim zakonom denimo dopušča brezplačno pomoč v sezonskih konicah, kakršna je trgatev, in pri delih v lastni režiji, pravijo na ministrstvu za delo.

"Povedanih je bilo preveč neresnic"

Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak, je bilo v zvezi z novelo zakona o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno, o kateri bomo državljani odločali na referendumu 5. junija, s strani njegovih nasprotnikov povedanih preveč neresnic.

Glede sosedske pomoči, ki najbolj odmeva, je znova izpostavila, da gre za izjemo, ki ne šteje za delo na črno. Dodala je, da je novela zakona glede na zakon iz leta 2000 nikakor ne omejuje. Po njenih besedah namreč to, da brezplačne sosedske pomoči ne morejo ponujati obrtniki in podjetja, torej tisti, ki to isto dejavnost opravljajo na trgu, velja že po aktualnem zakonu.

Nujna dela bi bila brezplačna

V primeru, da bi šlo za nujna dela - denimo za obnovo po naravni nesreči -, pa bi registrirani krovec sosedu lahko kljub temu brezplačno zamenjal streho, je navedla.

"Novela ne bo zavrla razvoja kmetijstva" Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje na ministrstvu za delo Damjana Košir je ob tem pojasnila, da novela v zvezi s sosedsko pomočjo na novo uvaja le določilo, po katerem nekdo ne bo mogel brezplačno pomagati sosedu, ki ima registrirano dejavnost. To pomeni, da sosed denimo ne bo mogel brezplačno v strežbi pomagati gostilničarju.

Kopač Mrakova je nato poudarila, da novela zakona celo širi možnosti brezplačne pomoči. V tej luči je omenila področje kmetijstva, za katerega so v SDS pred kratkim dejali, da bi novela zavrla njegov razvoj.

Državna sekretarka je pri tem razložila, da je trgatev po zdaj veljavnem zakonu obravnavana kot delo na črno, medtem ko novela navaja, da je tu brezplačna pomoč dovoljena. S spremenjenim in dopolnjenim zakonom vlada po njenih besedah dopušča brezplačno pomoč za vse sezonske konice v kmetijstvu, pri čemer to ni vezano na sorodstvene vezi ali na bližino prebivanja.

Kmetje lahko vzpostavljajo združenja za medsosedsko pomoč Koširjeva je spomnila še na leta 2008 sprejeti zakon o kmetijstvu, ki kmetom, ki opravljajo dejavnost, dopušča, da vzpostavljajo združenja za medsosedsko pomoč in si na ta način pomagajo z uporabo kmetijskih strojev ipd.

Po njenih besedah novela glede na sedaj veljavni zakon širi tudi možnosti brezplačne pomoči na več sorodnikov za dela v lastni režiji in za kratkotrajna dela.

Posamezniki, ki so zaposleni na črno, lahko to prijavijo Ena od velikih prednosti novele, na katero se v predreferendumski kampanji pozablja, je po navedbah Kopač Mrakove še možnost, da posamezniki, ki so zaposleni na črno, to prijavijo. Delodajalec jih je namreč v tem primeru dolžan zaposliti za nedoločen čas in jim vsaj za tri mesece nazaj poravnati prispevke.

"Novela zakona nima škodljivih posledic za državljane"

Prav tako je državna sekretarka opozorila, da je bila novela sprejeta v soglasju s socialnimi partnerji, in zatrdila, da je njen cilj preprečevanje zaposlovanja in dela na črno. Dodala je, da nima škodljivih posledic za državljane in da je v resnici za družbo kot celoto negativna siva ekonomija, ki glede na različne študije v Sloveniji znaša med 15 in 25 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je denimo v Avstriji pod desetimi odstotki BDP.

Kot je navedla, siva ekonomija že vpliva na delovanje socialne države oz. na obseg javnih storitev v Sloveniji - torej na brezplačni šolski sistem, javno mrežo vrtcev in zdravstveni sistem, ki se financirajo z davki in prispevki.

Siva ekonomija predstavlja nelojalno konkurenco Prav tako je siva ekonomija negativna za gospodarstvo, saj delo na črno predstavlja izrazito nelojalno konkurenco. Tisti, ki delajo na črno in torej ne plačujejo davkov, so namreč cenejši od tistih, ki delujejo v skladu z zakonom, je izpostavila. Obenem pa to po njenih besedah ovira še ustvarjanje novih delovnih mest. Zaposleni na črno so namreč praktično brez pravic, vezanih na zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo, pokojnine ipd.

SDS: Gre za slab zakon

"Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na novinarski konferenci ponovno zavajalo," pa je v odzivu zapisal Miro Petek (SDS). Zatrdil je, da gre za slab zakon, ki omejuje sosedsko pomoč, prepoveduje pomoč med prijatelji in omejuje pomoč na kmetijah.

Vlada skuša po njegovih besedah v zakonu sosedstvo in prijateljstvo spraviti v formalne in zakonske okvire, kriminalizirati pomoč med sosedi in prijatelji in "ustvariti pravo gojišče dodatnih sporov, da bo sosed sosedu na koncu postal tožnik in ovaduh".

"Gre za popoln nadzor nad ljudmi" "Absurdna določila zakona, ko je ob osebnem dopolnilnem delu ali kratkotrajnem brezplačnem delu potrebna priglasitev na upravni enoti, ki obvesti davčni urad in carinsko upravo, uvaja dodatno birokratizacijo in popoln državni nadzor nad življenjem ljudi," je navedel poslanec največje opozicijske stranke.

Osebno dopolnilno delo je namreč po njegovih besedah tudi nabiranje in prodaja gozdnih sadežev, "kar bodo v prihodnjih mesecih počeli učenci, dijaki in študentje ter vsi tisti, ki od rednega dela ne zaslužijo toliko, da bi lahko preživeli". "Pomoč kmetom za spravilo primarnih kmetijskih proizvodov in odgona živine ob sezonskih konicah po tem zakonu sicer ni delo na črno, toda sosed bo kmetu sosedu delal na črno, če mu bo pomagal pri setvi ali pri sečnji in spravilu lesa," je sklenil.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin