SiolNET. Posel danes Novice
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Matjaž Gantar: Ljudem se na splošno ne da veliko delati

3

termometer

Predavatelji na Gea College svojim študentom poleg teoretičnega znanja posredujejo tudi veliko informacij iz prakse. Očitno je to prava formula za uspeh, saj po diplomi večina hitro najde zaposlitev.

Matjaž Gantar, predsednik uprave KD Group in nosilec predmeta Načrtovanje rasti podjetja na Gea College, velja za enega najbolj priljubljenih predavateljev na fakulteti, njegove predavalnice so vedno polne, hkrati pa velja tudi za enega najstrožjih profesorjev, saj njegov izpit ni ravno med najlažjimi. "Moj izpit je čisto preprost, samo nekaj stvari moraš prebrati, pa bilanco moraš sestaviti. To je čisto preprosto," se takoj brani in hkrati pojasni, da so njegova vrata na fakulteti vedno odprta – eno od vodil na fakulteti je namreč individualen pristop, njihovi študenti niso samo številke.

Na fakulteti za podjetništvo Gea College se je izurilo kar nekaj danes zelo uspešnih podjetnikov – od Tanje Skaza do Sandija Kneza, med njihovimi študenti je tudi Dušan Olaj, podjetnik leta 2013. "Znane podjetnike je pritegnilo k nam predvsem dejstvo, da jim je študij na naši fakulteti bolj pisan na kožo kot drugje. Časovno smo bolj fleksibilni, več je individualnih razgovorov, prilagodimo se jim tudi pri terminih za opravljanje izpitov," pojasni Gantar, ki je z nami spregovoril o tem, kako izoblikovati uspešnega poslovneža, hkrati pa se je z nostalgijo spominjal tudi svojih študentskih časov.

Kako se študij na Gea College razlikuje od študija na drugi fakulteti s podobno vsebino? Predvsem v tem, da se pri nas več ukvarjamo s študenti, razredi so manjši, poudarek je predvsem na individualnem pristopu. Študentje pri nas niso številke. Razlika je tudi v tem, da več naših profesorjev na fakulteti prihaja tudi s prakse, kjer so dokazali, da znajo in poznajo svoje področje. Ne gre samo za neke teoretične diskurze, ampak študentom skušamo dejansko približati, kako delujeta podjetje in podjetništvo.

Imate kakšne podatke, kako hitro študenti vaše fakultete najdejo službo? Obdelali smo več kot 70 odstotkov naše baze diplomirancev in kaže, da imamo nekje do 5 odstotkov nezaposlenih diplomantov, kar je zares malo. Poleg tega smo izvedeli, da ima mnogo naših diplomantov, ki so že nekje zaposleni, poleg redne službe tudi svojo dopolnilno dejavnost. Zanimivo se mi zdi tudi magistrsko delo Nine Jurjec študentke ekonomske fakultete iz leta 2013, kjer je ugotovljeno, da so naši diplomanti od vseh visokošolskih zasebnih fakultet in zavodov najbolj zaželjeni s strani delodajalcev in da najraje zaposlujejo prav naše diplomante.

Zakaj pa mislite, da je tako? Očitno so zelo uporabni, tudi v naši skupini KD Group jih je kar nekaj in z njimi imamo samo dobre izkušnje. Najboljšim diplomantom po študiju celo ponudimo priložnost v obliki zaposlitve. Tako je sedaj na primer zaželen čim večji vpis na program Premoženjski svetovalec, kjer bodo najboljši dobili priložnost prav na Asu.

Kako "izuriti" uspešnega poslovneža? Težko ga je kar izuriti, predvsem si mora to sam želeti. Mi smo šola, ki posreduje ključna znanja za uspešno upravljanje vseh segmentov podjetja. Katero znanje posameznik v resnici potrebuje, kako ga absorbira, pa je predvsem odvisno od njega in njegovih poslovnih udejstvovanj.

Kakšen je prvi napotek, ki ga daste svojim študentom? Da naj najprej premislijo, kaj jih dejansko veseli, in ko bodo to ugotovili, bodo rešili že tri četrt težav. Pomembno je, da v življenju počnejo stvari, ki jih veselijo in zabavajo. Da bi bili potem v tem uspešni, morajo predvsem razumeti problematiko, s katero se ukvarjajo. Veliko morajo delati, ker brez dela ni nič. In seveda – upati si je treba. Kot opazujem svoje okolje, je ponavadi tako, da si ljudje preprosto ne upajo dovolj. Je pa tudi res, da se ljudem na splošno ne da veliko delati. Radi bi prišli do hitrih uspehov brez pravih odločitev, tveganj in brez dela.

Kakšen profesor ste? To bi morali predvsem vprašati moje študente (smeh). Skušam jim razložiti, kar približno vem, saj se s podjetništvom konec koncev ukvarjam že skoraj vse življenje in jim skušam to približati.

Kolikokrat pridejo k vam po kakšen individualen posvet? Ves čas. Kličejo me, dosegljiv sem tudi na mailu.

Pridejo do vas tudi po študiju, ko potrebujejo kakšen poslovni nasvet? Seveda. Ravno zdaj je bil pri meni nekdanji študent, ki je imel eno podjetje, pa ni vedel, ali bi ga prodal, pa sva skupaj pokramljala o tem. Podjetje je potem prodal in se mi je prišel zahvalit za svetovanje.

Je današnjim študentom težje, kot je bilo v vašem času? Po moje jim ni težje, je pa drugače. Zdaj se z njimi vsi ukvarjamo, z mano se ni nihče, vseeno jim je bilo, ali si naredil ali ne. S profesorji se sploh nismo poznali, nobenega ni nič skrbelo, prišel je v razred, odpredaval in odšel. Danes je fakulteta postala nekaj med srednjo šolo in fakulteto. V naših časih se ni dogajalo, da bi starši hodili na govorilne ure, danes pridejo k meni tudi starši študentov in sprašujejo, zakaj je njihov otrok padel na izpitu. Jaz jim samo povem: učiti se je treba. Današnja tako imenovana generacija y je malo drugačna, oni imajo toliko informacij, da jih morajo predvsem selekcionirati, v knjigo pa ne pogledajo. Dejansko sploh ne berejo več. To je generacija, ki bere tako, da klika po internetu. Potem se pa čudi, če ne naredi izpita.

Sicer je bilo v naših časih sigurno bolj luštno kakor zdaj, nismo imeli takšnega storilnostnega pritiska, šolo smo vzeli za šalo, zdaj pa jo jemljejo malo bolj resno. Zame je bilo to obdobje res super, najbolj "na free" v vsem življenju. Kakšen izpit si moral vsake toliko naredit in to je bilo to.

Kakšno znanje je vam najbolj pomagalo pri vašem vzponu? Bolj gre za osebnostne značilnosti kot pa za znanje. Če govoriva o poslu, moraš pravi čas identificirati, katero znanje potrebuješ v določenem trenutku, in moraš potem to znanje v čim krajšem času tudi absorbirati. Ko te nekaj zanima, se moraš o tej stvari pozanimati in jo naštudirati. Veliko moraš delati, brez tega ne gre. Seveda, tudi na napakah se učimo, vendar če povzamem srbski rek, ki pravi "Mi se učimo na napakah, Angleži pa v Oxfordu", je jasno, da je šola pomembna ravno zato, ker je v poslu veliko napak nepotrebnih. Na naši fakulteti učimo osnov, posredujemo jim določene napotke, treba pa se je zavedati, da je podjetništvo ena najbolj kompleksnih aktivnosti človeka, ker moraš poznati zelo veliko področij. Tam, kjer si najšibkejši, tam je tvoja ahilova peta.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin