Petek, 16. 3. 2018, 4.00
6 let, 1 mesec
Ljubljančani se čudijo: kdo gradi v zavetju Ljubljanskega gradu #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
19
Na eni od najbolj prestižnih lokacij v Ljubljani, na grajskem griču, prenavljajo stanovanjsko hišo, kar je vzbudilo precej pozornosti. Gradnje se je lotil vplivni poslovnež, ki je v zadnjih letih dobival pomembne gradbene in druge posle na območju Mestne občine Ljubljana.
Kdor se je v zadnjem času sprehajal po prestolnici in pogledal na grajski grič, je lahko opazil spremembo. Na hribu so vidni večja kamnita škarpa in gradbeni odri.
Na občini so potrdili, da je investitor upravno enoto zaprosil za gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo objekta, ki leži manj kot 200 metrov od mestne hiše, in ga tudi dobil.
Kdo prenavlja objekt
Za prenovo enodružinske hiše na grajskem griču se je odločil vplivni ljubljanski poslovnež Miloš Prešeren. Ta je v zadnjih nekaj letih uspešno izvedel več velikih nepremičninskih in gradbenih projektov predvsem na območju Mestne občine Ljubljana.
Podjetja, ki ju obvladujeta Miloš in Domen Prešeren (na fotografiji), so v letu 2016 ustvarila že več kot 20 milijonov evrov prihodkov od prodaje.
"Gradbena obnovitvena dela so končana, trenutno se nadaljujejo dela urejanja okolice, ki so tudi v sklepni fazi," je za Siol.net pojasnil njegov sin Domen Prešeren. Za prenovo so se odločili, da bi objekt rešili pred propadom.
Gradbeno dovoljenje je bilo pravnomočno septembra 2016, obnovitvena dela pa financirajo delno iz lastnih in delno iz bančnih sredstev.
Po poizvedovanju Siol.net poslali inšpekcijo
"Glede na to, da gre za rekonstrukcijo, pri kateri gabaritov obstoječega objekta ne bodo spreminjali, prav tako pa mora biti v skladu z zahtevami zavoda za varstvo kulturne dediščine, smo prepričani, da pogled na grajski grič in Ljubljanski grad po dokončanju posega ne bo okrnjen," so prepričani na občini.
Vseeno so po našem vprašanju o posegu obvestili tudi Inšpektorat RS za okolje in prostor, ki bo preveril, ali se gradi v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem.
Medtem je Zavod za kulturno dediščino pojasnil, da je izdal dovoljenje za prenovo objekta, ne pa tudi za sosednje zemljišče, kjer je škarpa.
Prešeren je naknadno poslal vlogo za soglasje. "Verjamemo, da bo zavod pri svoj odločitvi upošteval predstavljena pojasnila in okoliščine," je zapisal v odgovoru.
Ob tem dodaja, da imajo v načrtu ponovno zasaditev rastlinja, ki bo obnovljene škarpe preraslo.
Video: Planet TV
Skoraj vsi objekti, ki stojijo na grajskem griču, so opredeljeni kot kulturna dediščina, zato "noben poseg v tem območju ni mogoč brez soglasja pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine", pravijo na občini.
Zemljišče je pozidano že od srednjega veka in je kot stavbno zemljišče oziroma zemljišče za gradnjo opredeljeno v prostorskih planskih aktih Mestne občine Ljubljana in njenih predhodnic že od petdesetih let prejšnjega stoletja, odgovarjajo na občini.
Zemljišča odkupil pred dvema desetletjema
Zemljišča, na katerih se obnavlja objekt in so po podatkih Geodetske uprave RS (Gurs) ocenjena na manj kot 20 tisoč evrov, so že najmanj 20 let v lasti Miloša Prešerna. Po dostopnih podatkih jih je leta 1998 odkupilo njegovo podjetje Hmezad - TMT.
Hmezad - TMT je ustanovil leta 1989. Podjetje je bilo sprva specializirano za prevoze sipkih tovorov, ukvarjalo pa se je tudi z izvajanjem gradbenih del ter predelavo in deponiranjem gradbenih in nevarnih odpadkov.
Ko je kriza že počistila z nekdanjimi gradbenimi velikani, je Prešeren začutil veliko priložnost na izpraznjenem gradbenem in nepremičninskem trgu. Tudi zaradi dobrih povezav pri občinskih veljakih je prišel do pomembnih poslov.
Na pogorišču Energoplana ustanovili gradbeno podjetje
Podjetja, ki jih obvladujeta Miloš in Domen Prešeren, so v letu 2016 ustvarila že več kot 20 milijonov evrov prihodkov od prodaje. V njihovih rokah je za okoli 16 milijonov evrov premoženja.
Podjetje Tosidos je Miloš Prešeren soustanovil s še dvema partnerjema.
Ključno je podjetje Tosidos, ki ga je Miloš Prešeren soustanovil s še dvema partnerjema. V njem so zaposlili inženirje iz propadlih gradbenih podjetij, predvsem iz ljubljanskega Energoplana. Zadnji se je zaradi nasedlega projekta gradnje športno-trgovskega kompleksa v Stožicah znašel na robu propada.
Direktorja Tosidosa sta Domen Prešeren in Simon Jan, nekdanji glavni izvršni direktor Energoplana v letih od 2007 do 2012, ko je ta prek javno-zasebnega partnerstva z Mestno občino Ljubljana gradil Stožice.
Džamija, Planica in stanovanjski bloki v Ljubljani
Tosidos je v minulih letih vodil gradnjo nekaterih zahtevnejših objektov.
Tako v Ljubljani nadzira gradnjo islamskega versko-kulturnega centra, za kar bo dobil nekaj več kot 3,4 milijona evrov. Pri projektu, ki ga je financiral Katar, je sodelovalo tudi podjetje SGP Gorenjc, ki je bil v manjšinski lasti Hmezada - TMT. Do leta 2016 je gradbeno podjetje obvladoval vplivni lobist Drago Isajlović.
Tosidos je dobil 3,4 milijona evrov vreden posel pri projektu gradnje ljubljanske džamije.
Tosidos je bil tudi eden od podizvajalcev Kolektorja Kolinga v Planici, kjer je gradil tekaški del Nordijskega centra. Leta 2014 je obnavljal zasebni del Trga republike.
Za nekaj več kot tri milijone evrov je zgradil sosesko oskrbovanih stanovanj v Dravljah, pri istem vlagatelju, podjetju Mijaks, pa je dobil še 8,5 milijona evrov vreden posel gradnje oskrbovanih stanovanj v Murglah.
Miloš Prešeren je posredno tudi solastnik podjetja GGI, ki je leta 2016 zgradilo Sončne terase, vila blok v Rožni dolini z desetimi izjemno dragimi stanovanji. Ta so bila razprodana še pred koncem gradnje.
Hmezad - TMT medtem v ljubljanskih Stegnah gradi osem milijonov evrov vredni šestetažni poslovni objekt.
Kupovali KPL in pomagali financirati Zorana Jankovića
Jeseni 2015 se je Hmezad - TMT neuspešno potegoval tudi za prevzem družbe KPL, občinskega koncesionarja za vzdrževanje cest, ki letno ustvari več kot 20 milijonov evrov prihodkov. Na koncu je KPL končal v rokah podjetja MG Mind Mladena Milanovića iz Republike srbske.
Zanimal se je tudi za nakup gradbišča Tobačna mesto, ki je že dalj časa na prodaj v stečajni masi Imosa-G. Iskanje kupca se je zapletlo, ker so ljubljanski mestni svetniki sprejeli sklep, da bo širše območje Tobačne postalo kulturni spomenik lokalnega pomena.
Hmezad - TMT je delal tudi za ljubljansko občino in kot podizvajalca pri enem od poslov za MOL najel podjetje Martink. Tega je leta 2013 protikorupcijska komisija preiskovala v zvezi z nepojasnjenim premoženjem Zorana Jankovića.
Martink je namreč leta 2010 odobril posojilo KLM Naložbam, ki je bilo v večinski lasti Zorana Jankovića, nekaj dni zatem pa so KLM Naložbe ljubljanskemu županu nakazale štiri tisoč evrov. Dva meseca pozneje je občina plačala Martinku skoraj 180 tisoč evrov za odvoz gradbenih odpadkov.
19