SiolNET. Posel danes Novice
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Kriza jasno kaže na pomanjkanje močnih skupnih institucij za spopad s krizo"

3

termometer

 | Foto:
Izzivi, s katerimi se spopada Evropa v spreminjajočem se svetu, so tema letošnjega strateškega foruma, ki se je danes začel na Bledu.

V osrednji razpravi so slovenski in avstrijski predsednik Borut Pahor in Heinz Fischer ter italijanski premier Enrico Letta poudarili, da Evropa, ki je pogosto prepočasna pri odzivanju na spremembe, potrebuje vizijo. Voditelji so tudi opozorili, da bo leto 2014, ko bodo evropske volitve, ključno za prihodnji razvoj EU.

"Kriza jasno kaže na pomanjkanje močnih skupnih institucij za spopad s krizo" Predsednik republike Borut Pahor verjame v združene države Evrope, vendar ne v obliki talilnega lonca, temveč ob spoštovanju različnih identitet evropskih držav. "Kriza jasno kaže na pomanjkanje močnih skupnih institucij za spopad s krizo," je opozoril.

Poudaril je, da lizbonska pogodba ni dovolj za prihodnost Evrope, zato je nujen nov temeljni dokument, ki ga morajo ponuditi vsem članicam v odločanje, pravi čas, da se začne njegova priprava, pa bo po evropskih volitvah.

Evropske volitve bodo tudi, je dejal italijanski premier Letta, priložnost, da se Evropa odloči za nov način izbiranja svojih najvišjih predstavnikov, predsednikov Evropske komisije in Evropskega sveta. Prepričan je, da bi moralo odločanje o najvišjih predstavnikih bolj odražati voljo ljudi, namesto da odločajo voditelji v Bruslju na nočnih sejah.

Fischer opozoril, da so spremembe glavni element današnjega sveta in obstoja Avstrijski predsednik Heinz Fischer se je strinjal, da je nujna vizija prihodnosti skupne Evrope, a je pri tem potrebna tudi prava časovnica, da bodo ljudje to idejo razumeli in jo sprejeli.

Fischer je opozoril, da so spremembe glavni element današnjega sveta in obstoja. Je pa treba vedeti, katere spremembe so potrebne, in jih tudi izvesti. Za težke odločitve je nujen določen pritisk, a potrebna je tudi modrost, da se ne čaka predolgo, je dejal in dodal, da ima Evropa težave, ker so s spremembami čakali predolgo.

Z njim se je strinjal Letta, ki je poudaril, da je sedanja kriza pokazala, da potrebujemo učinkovitejšo Evropo. "Koliko milijard evrov smo izgubili zaradi tega, milijard, ki jih moramo zdaj privarčevati, ker je bil denar porabljen, ker odločitve niso bile sprejete v pravem času," je poudaril.

Letta: Težava Evrope je, da se ne more pravočasno odločiti Letta je izrazil prepričanje, da je evropska težava bolj politična kot ekonomska, in sicer da se ne more pravočasno odločiti. Fischer je obenem opozoril, da v tem trenutku v Evropi niso dobri preveliki koraki, saj je tako več možnosti, da nam spodleti, kot če napredujemo korak za korakom.

Poudaril je tudi, da instrumentov nacionalnih demokracij ne moremo preprosto prenašati na evropsko raven, čeprav je treba razmišljati tudi o tem. "Ljudje ne želijo, da bi imel Bruselj preveč oblasti, ker se jim zdi, da je predaleč od njih," je opozoril.

"Kar potrebujemo, je pametna integracija" Udeležence blejskega strateškega foruma sta uvodoma nagovorila tudi zunanji minister Karl Erjavec in premierka Alenka Bratušek. Ta je poudarila, da se bo z izzivi lahko spopadala le močnejša in bolj povezana Evropa. "Kar potrebujemo, je pametna integracija," je dejala.

Pojasnila je, da to ne pomeni nove zakonodaje, temveč poenostavitev postopkov in zmanjšanje administrativnih bremen. "Vedeti moramo, da reforme in fiskalna konsolidacija niso nujne zaradi Bruslja," je dodala.

Erjavec pa je opozoril, da Evropa od druge svetovne vojne še ni bila v tako težkem položaju in zdi se, kot da je prisiljena v spremembe proti svoji volji. "Če ne bo našla odgovorov na izzive, bo postopoma izgubila svoje primerjalne prednosti v globalnem okolju," je dejal.

Na osmem Strateškem forumu Bled (BSF) sodeluje kakih 500 udeležencev, ki bodo do torka razpravljali še o prihodnosti ekonomske in monetarne unije, o položaju v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, zlasti o oskrbi z vodo, pa tudi o razmerah na Zahodnem Balkanu po vstopu Hrvaške v EU, o sodelovanju med unijo in Turčijo ter o vlogi mednarodnega kazenskega pravosodja.

Pred uradnim odprtjem BSF poslovni del foruma Še pred uradnim odprtjem BSF je bil dopoldne na Bledu poslovni del foruma, organizirala sta ga IEDC – Poslovna šola Bled in Slovensko-ruski poslovni svet, minil je v znamenju priložnosti za krepitev gospodarskega sodelovanje in sklepanja novih poslov, ki jih ponujata Rusija in srednja Azija.

Minister Erjavec je poudaril, da ruski trg in trgi srednje Azije rastejo in ponujajo veliko priložnosti za pozitivne sinergije s slovenskim gospodarstvom, diplomacija pa bo pri tem pomagala, je obljubil.

Kljub priložnostim udeleženci opozorili tudi na nekatere omejitve Predstojnici Coca-Coline katedre za trajnostni razvoj na IEDC – Poslovni šoli Bled Nadji Žeksembajevi se včasih zdi, da podjetja te regije ne razumejo prav dobro in da ne vedo, kako se na tem območju dela.

Generalni podsekretar ZN in izvršni sekretar Ekonomske komisije ZN za Evropo Sven Alkalaj je dodal, da je treba upoštevati tudi politične napetosti v teh državah in morebitne spore, ki lahko izbruhnejo.

Direktor sektorja IT-strategij pri ruski banki Sberbank Mircea Mihaescu pa je opozoril na nevšečnosti zaradi vizumskega režima v EU.

Slovenski minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je dejal, da priložnosti za krepitev sodelovanja z Rusijo in Srednjo Azijo vidi na področju trajnostne mobilnosti.

Ob robu poslovnega foruma so podpisali tudi pogodbo, s katero je družba Riko v projekt gradnje kompleksa Kempinski v beloruski prestolnici Minsk, katerega vrednost je več kot 100 milijonov evrov, vključila slovenska podjetja Marmor Hotavlje, Stilles in Klima Petek.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin