SiolNET. Posel danes Novice
4,83

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Komu koristi dogajanje v NLB? Za zdaj Blažu Brodnjaku.

4,83

termometer

Blaž Brodnjak
Foto: STA

Odstop treh nadzornikov Nove Ljubljanske banke (NLB) Janka Gedriha, Antona Ribnikarja in Antona Macuha bo pomembno vplival na razmerja moči znotraj nadzornega sveta naše največje banke.

Zelo verjetno bo dodatno zavlekel tudi njeno privatizacijo. Vse to gre za zdaj najbolj na roko aktualnemu začasnemu predsedniku uprave Blažu Brodnjaku.

Po naših informacijah bi moral nadzorni svet NLB prav na današnji seji odločati o objavi javnega razpisa za izbiro nove uprave in kateri kadrovski agenciji bi zaupali vodenje tega postopka. Po prvotni časovnici bi morali imeti nadzorniki NLB nabor mogočih kandidatov za vodenje NLB na mizi do konca maja.

Nadzorni svet NLB obvladujejo tudi podporniki Medje

Ta načrt je z odstopom Gedriha, Ribnikarja in Macuha padel v vodo. Domnevati gre, da Slovenski državni holding (SDH) izbire novega predsednika uprave banke ne bo želel prepustiti preostalim članom nadzornega sveta NLB.

V njem bodo imeli namreč do nadaljnjega večino člani, ki so bili imenovani še v času prejšnje uprave SDH (Uroš Ivanc, Tit Erker, Sergeja Slapničar in Andreas Klinger), nekateri med njimi pa so veljali za goreče podpornike ekipe nekdanjega predsednika uprave NLB Janka Medje. Eden ključnih delov te ekipe je bil tudi Brodnjak.

Zastoj v privatizaciji?

Član nadzornega sveta NLB ostaja še madžarski državljan Laszlo Urban. Čeprav ga je na položaj imenovalo novo vodstvo SDH, so ga že pred tem predlagali dotedanji nadzorniki NLB na čelu s pozneje razrešenim predsednikom Gorazdom Podbevškom. Od štirih slovenskih nadzornikov, ki jih je na februarski skupščini imenoval SDH, po dveh mesecih na položaju ostaja le Primož Karpe.

NLB se je tako znašla v začaranem krogu, kar bo bržčas precej zavleklo tudi njeno privatizacijo. Te namreč ne bo, dokler banka ne bo dobila uprave s polnim mandatom, kar naj bi predsedniku uprave SDH Marku Jazbecu jasno povedali tudi v Deutsche Bank, svetovalcu pri prodaji NLB. Odločitev, ali bi banko prodali z javno prodajo delnic (IPO) ali na kakšen drug način, bi morali na SDH sprejeti junija.

V zgodbi ima svoje interese tudi Banka Slovenije oziroma njen guverner Boštjan Jazbec. Brodnjak je bil član uprave, ki se je podpisala pod sporno bilanco banke na dan 30. septembra 2013. Iz nje je razvidno, da je imela NLB na ta dan 834 milijonov evrov celotnega kapitala.

Dogajanje v NLB bo upočasnilo njeno privatizacijo. Dogajanje v NLB bo upočasnilo njeno privatizacijo. Foto: Bor Slana

Toda slabe tri mesece pozneje je bila ta številka postavljena na glavo. V odločbi Banke Slovenije o izrednih ukrepih v NLB je namreč pisalo, da je imela banka 30. septembra 2013 v resnici kar 318 milijonov evrov negativnega kapitala.

Kljub temu tej odločbi v upravi NLB – za razliko od recimo nekdanje uprave Banke Celje – in  v njenem nadzornemu svetu niso ugovarjali. Prav tako ne izrednim ukrepom iz odločbe, med katerimi je bila tudi razlastitev imetnikov obveznic. Domnevati gre, da bi prav naknadno brskanje po zelo verjetni prenapihnjenosti črnih scenarijev med sanacijo bank dodatno zamajalo položaj guvernerja in Banke Slovenije kot institucije. Tudi Računsko sodišče preiskuje dogajanje v času sanacije NLB, zato je svež obraz na čelu največje banke verjetno zadnja stvar, ki si je Jazbec želi.

Dolgotrajno iskanje nadzornikov

Z zapleti okrog NLB je lahko najbolj zadovoljen Brodnjak. Ta je ob odhodu Medje iz banke sprva veljal za začasno rešitev. Zdaj je jasno, da se bo njegov mandat zelo verjetno podaljšal vsaj do imenovanja novih nadzornikov. Toda veliko vprašanje je, kdaj bo SDH sploh uspelo imenovati tri nove nadzornike banke. Že zadnji postopek imenovanja novih članov nadzornega sveta traja več mesecev.

Ob tem so imeli na SDH veliko težav. Najprej z iskanjem primernih kandidatov, saj nadzorniška funkcija v NLB zanima vse manj ljudi, ki zanjo izpolnjujejo pogoje. Sledil je spor z Banko Slovenije glede vprašanja, kdo mora še pred imenovanjem izdelati oceno primernosti kandidatov za člane nadzornike NLB – ali le SDH, ki se pri tem stališču sklicuje na zakonodajo in mnenje ministrstva za finance, ali pa mora to storiti tudi nadzorni svet NLB, kot je to zahtevala Banka Slovenije.

Usklajenost Praprotnika in Banke Slovenije?

V primeru Gedriha, Ribnikarja in Macuha se je kot pomemben filter izkazal tudi Center za skladnost poslovanja in krepitev integritete v NLB, ki ga vodi Rok Praprotnik.

Rok Praprotnik vodi Center za skladnost poslovanja in krepitev integritete v NLB, ki igra pomembno vlogo pri oceni primernosti posameznikov za članstvo v nadzornem svetu NLB. Rok Praprotnik vodi Center za skladnost poslovanja in krepitev integritete v NLB, ki igra pomembno vlogo pri oceni primernosti posameznikov za članstvo v nadzornem svetu NLB. Foto: Bor Slana

Ta ima namreč ključno vlogo pri pripravi poročila za nadzorni svet NLB, natančneje njegovo nominacijsko komisijo, ki bo izdelala oceno primernost novih članov za to funkcijo. To oceno bo prejela tudi Banka Slovenije, ki bo nato izdelala svoje mnenje o njihovi primernosti. Končno odločitev o dovoljenju za nove nadzornike banke sprejme Evropska centralna banka (ECB), ki po naših informacijah še ni začela s postopkom.  Banke Slovenije ji namreč še ni posredovala gradiva za odločanje.

Tudi zato ni mogoče izključiti možnosti, da so Gedrih, Ribnikar in Macuh odstopili zaradi nekaterih signalov, da bi lahko Banka Slovenije ECB signalizirala neprimernost za nadzorovanje NLB  – in to prav na podlagi poročila, ki ga je pripravil Praprotnikov center.

"Orkestrirana diskreditacija"

To je mogoče posredno razbrati tudi iz njihove izjave za javnost. V njej so navedli, da so "bili (očitno) interpretirani kot motnja, ki jo je treba na primeren način eliminirati", in poudarili, da so bili "deležni orkestriranega pristopa v procesu diskvalifikacij in diskreditacij".

Po nekaterih informacijah, ki jih uradno ni mogoče preveriti, naj bi Center za skladnost poslovanja in integritete v NLB Gedrihu med drugim očital članstvo v upravnem odboru  pozneje propadle sarajevske Postbank med letoma 2009 in 2011, čeprav je v njo prišel šele, ko je že bila deležna ukrepov bosanskega regulatorja.

Gedrih, ki je bil po februarskem imenovanju v nadzorni svet NLB tarča več anonimk (pisali naj bi jih nekdanji zaposleni v NLB, ki so bili ob službo), je sicer pred tem dvakrat dobil pozitivno mnenje ECB oziroma Banke Slovenije. Najprej, ko je bil leta 2012 imenovan za člana nadzornega sveta Abanke, in nato še leto dni pozneje, ko je postal njegov predsednik.

Podobna je zgodba z Ribnikarjem, ki se je lani junija lani želel umakniti s položaja predsednika upravnega odbora Montenegrobanke, a je na tem položaju ostal na željo Medje. Pri tem je dobil pozitivno mnenje Praprotnikovega centra. Prav dejstvo, da naj bi se nadzorni svet NLB v zadnjih dveh mesecih večino časa ukvarjal s presojo primernosti novih članov, naj bi sodu pri Gedrihu, Ribnikarju in Macuhu izbilo dno.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 13
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin