Torek, 3. 4. 2018, 4.04
6 let
Ko si gradbeni tajkuni sežejo v roke sredi Ljubljane
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
11
Parmova ulica, ena prometno bolj obremenjenih in dotrajanih cest v središču Ljubljane, bi se lahko v kratkem spremenila v gradbišče.
Na zemljišču med poslovno stavbo Lesnina in železniško progo, kjer je zdaj urejeno parkirišče, se bo predvidoma že v letošnjem letu začela gradnja stanovanjskih blokov, v katerih bo okoli sto stanovanj in podzemne garaže.
Več kot 20 milijonov evrov vrednega projekta se bodo lotili trije partnerji:
- družina Ročnik iz Velenja, ki je zgradila več deset milijonov evrov vreden nepremičninski, gradbeni in pekarski imperij. Njen alfa in omega je znani podjetnik Tomaž Ročnik, ki je bil še leta 2012 eden najbolj premožnih Slovencev.
- družina Jamnik, ki se je že v začetku tranzicije prebila v sam vrh državne Nove Ljubljanske banke (NLB), SCT in Katoliške cerkve (RKC). Alojz Jamnik, eden od treh bratov, je bil nekdaj član uprave NLB.
- Stojan Oštir iz Lesnine Veletrgovine, ki je lastnica večine zemljišč, na katerih bodo zrasla stanovanja, in tudi pobudnica projekta.
Obe vplivni družini sta imeli vrsto let dobre povezave v bančnih in gospodarskih krogih, kar jima je bilo v pomoč pri poslih. Njuni člani so tudi (ne)posredno pomagali pri nastanku večmilijardne bančne luknje, ki smo jo reševali slovenski davkoplačevalci.
Preberite še:
Kje v Ljubljani se obeta sto novih stanovanj
Na ruševinah omrežja Probanke in Ročnika 160 milijonov evrov dolgov
Blizu dogovora z Mestno občino Ljubljana
"Projekt smo pripeljali zelo daleč," je za Siol.net povedal Oštir.
Alojz Jamnik, nekdanji član uprave NLB
Trenutno se usklajujejo z Mestno občino Ljubljana glede zamenjave oziroma odkupa dela zemljišč, predvidenih za gradnjo stanovanjskih objektov oziroma rekonstrukcije Ulice bratov Židan v skladu s sprejetim občinskim prostorskim načrtom.
"Ko se bomo dogovorili, bomo zaprosili za gradbeno dovoljenje," je dodal Oštir.
V vsakem bloku, ki predvideva štiri etaže, bi bilo umeščenih okoli 25 stanovanj, štiri stanovanja po posamezni etaži in po dve večji na strehi objekta.
Skupaj je predvidenih dobrih sedem tisoč kvadratnih metrov neto stanovanjskih površin, na stanovanje bi tako prišlo od 60 do 120 kvadratnih metrov. Predvidena cena kvadratnega metra stanovanjske površine bi znašala od 2.500 evrov.
Želel prodati projekt, zdaj si je premislil
Da se bliža začetek gradnje, je bilo jasno konec lanskega leta, ko so ustanovili podjetje Parmova, ki je registrirano za organizacijo izvedbe stavbnih projektov.
Podjetja Tomaža Ročnika so se izdatno financirala pri Probanki, katere predsednica uprave in solastnica je bila njegova sestra Romana Pajenk.
Ročnikovi imajo v tem projektnem podjetju 50-odstotni delež, Jamnikovi 20-odstotnega, preostalih 30 odstotkov pa obvladuje Oštir.
Oštir si je sicer že dalj časa prizadeval zemljišča prodati novemu investitorju skupaj s projektom. Zdaj se je očitno odločil, da bo sodeloval pri gradnji.
"Za projekt imamo zagotovljena potrebna lastna sredstva, za razliko pa se dogovarjamo z več bankami, ki so pripravljene spremljati take projekte," je povedal Oštir.
Stik so vzpostavili tudi z več nepremičninskimi skladi in drugimi investitorji, ki jih zanimajo naložbe v stanovanja.
"Tomaža Ročnika ni zraven"
Vpleteni zagotavljajo, da v ozadju projekta ni nobenih spornih posameznikov.
Na primer Tomaža Ročnika. Njegova podjetja so se izdatno financirala pri Probanki, katere predsednica uprave in solastnica je bila Ročnikova sestra Romana Pajenk.
Več jih je končalo v stečaju, na primer Klasje Celje, Lip Radomlje in Toming Consulting. Njihovi večmilijonski dolgovi so bili med drugim preneseni tudi na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znano pod imenom slaba banka.
Še pred tem se je Tomaž Ročnik, proti kateremu poteka več kriminalističnih preiskav, odločil, da bo svoje premoženje prenesel na sina Zorana Ročnika (gradbena dejavnost) in hčer Zalo Ročnik (pekarska dejavnost).
"Glavni partner pri projektu je Zoran Ročnik, ki zagotavlja tudi finančna sredstva za financiranje izdelave projektne dokumentacije in drugih stroškov do pridobitve gradbenega dovoljenja," je pojasnil Oštir.
Tudi Zoran Ročnik zagotavlja, da sam operativno vodi projekt Parmova. Zakaj je potem Tomaž Ročnik še vedno direktor gradbenih podjetij, ki jih je uradno prenesel na sina? "Dogovorjeno je, da do konca izpelje nekatere že začete projekte. Nato se bo umaknil," nam je povedal Zoran Ročnik.
Ali bo družina Ročnik tudi gradila stanovanjske bloke na Parmovi v Ljubljani? "O izvajalcu gradbenih del se bomo odločili po pridobitvi gradbenega dovoljenja," je pojasnil Oštir.
Odgovoren za nasedla posojila NLB
Podjetje Taming, ki obvladuje 20-odstotni delež v podjetju Parmova, je medtem v lasti Martina Jamnika. "Poznava se še iz šole," je dejal Zoran Ročnik.
Kljub temu ne gre mimo dejstva, da položaj direktorja v Tamingu zaseda Alojz Jamnik. Ta je bil v letih od 2007 do 2009 v NLB odgovoren za poslovanje z velikimi podjetji ter tem za vprašljivo kreditiranje cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, T2, SCT in drugih, v katerih je NLB nasedla s stotinami milijonov evrov.
Njegov brat Janez Jamnik je bil glavni finančnik SCT in skupaj z Ivanom Zidarjem in pokojnim Aleksandrom Mezetom tudi eden od solastnikov zdaj že propadlega gradbenega velikana.
Na zdaj degradiranem območju v bližini Šišenskega hriba je predvidenih dobrih sedem tisoč kvadratnih metrov neto stanovanjskih površin. Stanovanje bi obsegalo od 60 do 120 kvadratnih metrov.
V lasti družine Jamnik je bilo tudi manjše gradbeno podjetje Eurogradnje, ki je tako kot SCT končalo v stečaju. Njegov nekdanji direktor Klemen Gantar se je znašel celo v sodni preiskavi zaradi spornih poslov z nekdanjim zemljiščem Janeza Janše v Trenti.
Alojz Jamnik je bil leta 2014 zaslišan pred preiskovalno komisijo državnega zbora o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu, kjer je zagotovil, da se z bratoma nikoli ni pogovarjal o poslih, v povezavi s posojili SCT pa se je iz postopkov izločal.
Na Parmovi načrtujejo skupno več kot 600 stanovanj
Bloki, katerih gradnjo načrtujejo Oštir, Ročnik in Jamnik, so le prvi val v poplavi stanovanj, ki jih bodo gradili na Parmovi cesti v Ljubljani.
Na manjši parceli, ki se dotika njihovih zemljišč, namerava zasebni medicinski center Iatros kot samostojni investitor postaviti še en stanovanjski blok.
Nekaj sto metrov stran, v neposredni bližini Islamskega versko-kulturnega centra naj bi zrasla stanovanjsko-poslovna soseska z do 555 stanovanji in vrtcem. Tako izhaja iz podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ki ga ljubljanski svetniki še niso potrdili.
Pomemben partner pri tem projektu je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je zemljišča prevzela od ljubljanskega gradbenega podjetja Energoplan. Ključni cilj DUTB je sprejetje OPPN za to območje in nato prodaja projekta potencialnim investitorjem.
Na Parmovi bi gradila tudi država. V začetku letošnjega leta so gradbeni stroji porušili tri nize objektov, kjer so dolga leta domovale inšpekcijske službe in tudi smučarska zveza. Načrti predvidevajo gradnjo prostorov za državne organe, a začetka del ni pričakovati kmalu.
11