SiolNET. Posel danes Novice
4,09

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ko plačate manj, kot ste vzeli: je to mogoče tudi v Sloveniji?

4,09

termometer

denar, evri
Bodo tudi banke v Sloveniji kdaj plačevale potrošnikom za najem stanovanjskega posojila? Foto: Thinkstock

Medtem ko vedno več bank na Danskem razmišlja, da bi potrošnikom hipotekarne kredite ponudile po ničodstotni ali celo manjši obrestni meri, se postavlja vprašanje, ali lahko negativne obrestne mere pri stanovanjskih kreditih pričakujemo tudi v Sloveniji. Slovenske banke so namreč kljub krizi zaradi pandemije covid-19 v dobri kondiciji in močno kapitalizirane. Preverili smo, kaj o možnosti negativnih kreditnih obrestnih mer v Sloveniji pravijo strokovnjaki.

Danske banke potrošnikom spet ponujajo kredite z ničodstotno kreditno obrestno mero. Za takšno potezo so v začetku leta poskrbeli pri banki Nordea, kjer potrošnikom ponujajo hipotekarne kredite z ničodstotno fiksno obrestno mero na dobo 20 let. Po poročanju Bloomberga so se pri prej omenjeni danski banki za takšno potezo odločili, ko so centralne banke po svetu obrestne mere približale ničli ali jih celo spustile pod nič odstotkov.

Posel danes Posojila, kjer vrnete manj denarja, kot ste ga dobili

Ponujali hipotekarne kredite z negativno obrestno mero

Nordea sicer ni prva danska banka, kjer potrošnike vabijo s tako nizkimi kreditnimi obrestnimi merami. Pri danski banki Jyske so namreč hipotekarne kredite po obrestni meri -0,5 odstotka na dobo deset let ponudili že avgusta 2019. To pomeni, da so kreditojemalci vsak mesec plačali obrok, drugi del zneska pa se je vsakič zmanjšal za več, kot so plačali. O tem, da bi potrošnike privabile z ničodstotnimi ali negativnimi kreditnimi obrestnimi merami, trenutno razmišljajo tudi druge danske banke.

Pri banki Nordea potrošnikom ponujajo hipotekarne kredite z ničodstotno fiksno obrestno mero na dobo 20 let. Pri banki Nordea potrošnikom ponujajo hipotekarne kredite z ničodstotno fiksno obrestno mero na dobo 20 let. Foto: Reuters

Guverner danske centralne banke Lars Rohde je prejšnji mesec izjavil, da obresti na finančnih trgih še nekaj časa ne bodo narasle. "Podatki za zdaj še ne kažejo, da bi obresti lahko narasle," je povedal Rohde, ki meni, da bodo negativne obrestne mere stimulirale gospodarstvo in spodbudile trg dela. Na slednjem se trenutno že kažejo padci stopnje brezposelnosti, ki se je na Danskem v času pandemije s treh povečala na približno štiri odstotke.

Pri Jyske Bank so predlani od potrošnikov prejeli številna vprašanja glede tega, ali je to sploh mogoče oziroma ali ne gre pri vsem skupaj za šalo. Takrat so pojasnili, da se banka na denarnih trgih lahko zadolžuje po negativni obrestni meri in da so ugodno zadolževanje, do katerega imajo dostop, enostavno prenesli tudi na potrošnike.

denar bankovci evro evri Novice Slovenija prvič v zgodovini izdala obveznice z negativnim donosom

Danska je po poročanju Bloomberga država z najdaljšo zgodovino negativnih obrestnih mer centralne banke. Uradna obrestna mera Danske je bila v začetku meseca -0,75 odstotka, kar je prvič po letu 2012, ko je bila danska centralna banka v to potezo prisiljena zaradi pritiskov na tujih deviznih trgih. Enako obrestno mero kot Danska je imela v začetku meseca tudi Švica, medtem ko je na primer obrestna mera japonske centralne banke znašala -0,10 odstotka.

Slovenija prejela 17 milijonov evrov, ki jih ne bo treba vrniti

Zanimivo je, da se tudi nekatere članice EU trenutno zadolžujejo po negativnih obrestnih merah. Slovenija je tako letos prvič v zgodovini izdala dolgoročne obveznice z negativno obrestno mero. Država je izdala desetletne obveznice z negativnim donosom do dospetja v višini -0,096 odstotka in kuponsko obrestno mero nič odstotkov v višini 1,75 milijarde evrov. "To pomeni, da je ob realizirani zadolžitvi od investitorjev prejela za 17 milijonov evrov sredstev, ki jih ne bo treba vrniti," so ob tem sporočili s finančnega ministrstva.

Slovenija je ta mesec prvič v zgodovini izdala dolgoročne obveznice z negativno obrestno mero. Slovenija je ta mesec prvič v zgodovini izdala dolgoročne obveznice z negativno obrestno mero. Foto: STA

Jelko Kacin Novice Kacin ne bo več govorec, postal je državni sekretar pri Janši

Kakšna je trenutna situacija v Sloveniji?

Podatki, ki so jih konec oktobra zbrali pri Zvezi potrošnikov Slovenije, kažejo pri stanovanjskih kreditih na dobo 20 let na razpon fiksnih obrestnih mer od 2,3 do 3,25 odstotka. Ali lahko torej tudi pri nas v prihodnosti pričakujemo obrestne mere blizu ali celo pod nič odstotkov?

Strokovnjaki ne pričakujejo negativnih kreditnih obrestnih mer

Strokovnjaki menijo, da do tega ne bo prišlo. Vodja analiz pri NLB Skladih Rok Bertoncel pojasnjuje, da Danska velja za poseben primer in da jo je že zaradi tega treba ločiti od Slovenije: "Zagotovo pa gre ob predpostavki nadaljnjih precejšnjih stimulativnih monetarnih ukrepov pričakovat nadaljevanje negativnih pritiskov na nivoje zahtevanih kreditnih obrestnih mer tudi pri nas. Zakaj? Ker so naše banke močno kapitalizirane in morajo presežna sredstva, ki nastajajo na račun rasti depozitov, tudi plasirati, na trgih pa so v tem trenutku obrestne mere izjemno nizke. Vse to so faktorji, ki nastanejo na račun ukrepov monetarne politike."

Kot poudarja Bertoncelj, sam v krajšem roku v Sloveniji ne pričakuje negativnih kreditnih obrestnih mer, posebej ob predpostavki gospodarske normalizacije v letošnjem letu: "Danska je posebna, poleg tega, da ima drugo valuto, je bila med prvimi državami z negativnimi obrestnimi merami, dodatno pa so te na trenutno zelo nizkih nivojih že vrsto let."

"To je lahko usodno za bančni sistem"

Da negativne obrestne mere za manjše komitente zaenkrat še ne bodo prišle v poštev, meni tudi ekonomist in predavatelj na ljubljanski FDV Anže Burger. "Problem je v tem, da to lahko sproži val odliva likvidnosti iz bank in menjavo v gotovino. Posamezniki se lahko pred negativnimi obrestmi zavarujejo samo še z dvigom svojih sredstev na transakcijskih računih in pretvorbo v gotovino. To je lahko usodno za bančni sistem, v skrajnem primeru pa se lahko teoretično sprevrže tudi v naval na banke."

"Drugi negativni vidik pa je lahko v tem, da podjetja ali posamezniki investirajo likvidna sredstva v neke naložbe, kar pomeni, da se še dodatno znižajo obrestne mere obveznic. To je lahko iz dolgoročnega vidika tudi problematično, ker nekako daje potuho državam članicam EU za cenejše zadolževanje, ko pa bodo enkrat nazaj na finančne trge prišle višje obrestne mere, pa bomo ostali z velikimi javnimi dolgovi," pojasnjuje Burger in dodaja, da negativne obrestne mere ne predstavljajo dobre rešitve.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 12
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin