Sreda, 7. 11. 2018, 17.09
5 let, 5 mesecev
Kitajci mariborskega letalskega prevoznika poslali v stečaj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,33
10
Kitajski vlagatelji so Maribor povezali z belgijskim mestom Antwerpen, a ne za dolgo.
Letalski prevoznik VLM Airlines, ki je bil v lasti kitajskih lastnikov Aerodroma Maribor, je bankrotiral.
Ko so kitajski vlagatelji marca lani z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem podpisali pogodbo o 15-letnem najemu Aerodroma Maribor, so optimistično napovedali, da bodo v desetih letih prehiteli Brnik in postali največje letališče v državi.
Podaljšali naj bi vzletno stezo, postavili nove terminale, hotele, trgovska središča, simulacijski in servisni center, pa tudi center za razgradnjo letal. Samo gradbeni načrti v Mariboru naj bi stali kar okoli 660 milijonov evrov.
Pripeljali so tudi lastnega letalskega prevoznika VLM Airlines, ki naj bi štajersko prestolnico povezal z Londonom, Berlinom, Barcelono in drugimi velemesti, tudi na Kitajskem.
Na fotografiji nekdanji prvi mož Aerodroma Maribor Boris Bobek (v sredini) in nekdanji minister za infrastrukturo Peter Gašperšič (desno).
Koliko je dolgov?
Leto dni in pol pozneje je slovensko podjetje VLM Airlines razglasilo bankrot.
Njegovo vodstvo je konec prejšnjega tedna na okrožno sodišče v Mariboru vložilo zahtevo za začetek stečajnega postopka, ki ji je sodišče tudi ugodilo.
Po naših informacijah mu je agencija za civilno letalstvo, ki skrbi predvsem za varnost potnikov v letalskem prometu, začasno že zamrznila licenco za letenje. Zdaj pa mu jo bodo v skladu z zakonodajo tudi dokončno odvzeli.
Ali je zadnjo potezo potegnil kitajski poslovnež in eden glavnih mož v ozadju projekta oživitve Aerodroma Maribor Lingkun Meng, ki je marca letos prevzel vodenje VLM Airlines, ali kdo drug, še ni znano.
V upravnem odboru VLM Airlines sta sicer od konca lanskega leta tudi predsednik nadzornega odbora mariborske občine Boris Bobek, ki je tesno vpleten v kitajske posle v Mariboru, in nekdanji prvi mož Adrie Airways Branko Lučovnik.
Kot je razkril časnik Večer, je z lastniki Aerodroma Maribor poslovno sodeloval tudi Marko Kovačič, najtesnejši sodelavec mariborskega župana Andreja Fištravca.
Koliko neporavnanih dolgov ima propadlo podjetje in ali so med njimi tudi slovenski dobavitelji in drugi partnerji, bo znano najpozneje v začetku naslednjega leta.
Ugasnil hišni letalski prevoznik
Da so letalskemu prevozniku šteti dnevi, je bilo jasno že v začetku jeseni. Konec avgusta je namreč VLM Airlines opravil svoj zadnji polet iz Maribora v belgijski Antwerpen.
Do "prizemljitve" letal je prišlo, ker je krovna družba VLM iz Belgije na zahtevo delničarjev končala v likvidaciji in prenehala poslovati. Še nekaj dni pred tem je sicer glavni izvršni direktor VLM Johan Maertens zatrjeval, da se bodo osredotočili na čarterske lete.
VLM je sicer že nekaj tednov pred tem ukinil edino redno linijo, ki je štajersko prestolnico povezovala z Münchnom v Nemčiji. Za to so se odločili zaradi premajhnega zanimanja za vozovnice na povezavi, ki je delovala od februarja letos.
Pričakujejo pomoč in ne plačujejo najemnine
Slabo kaže tudi velikopoteznim kitajskim načrtom na Aerodromu Maribor.
Najemniki mariborskega letališča namreč že tri mesece zamujajo s plačilom najemnine. Ko bo 15. novembra zapadla še novembrska najemnina, bo dolg znašal že skoraj 300 tisoč evrov.
Od države ne zahtevajo le tega, da jim dodeli 50-letno koncesijo in z državnim prostorskim načrtom dovoli širitev vzletno-pristajalne steze, ampak da jim nameni tudi državno pomoč. Ministrstvo za infrastrukturo so zaprosili za nekaj več kot 3,2 milijona evrov.
V Aerodromu Maribor so poudarili, da neplačilo najemnine ni posledica finančnih težav, ampak objektivnih okoliščin, s katerimi je država seznanjena. In še, da so trenutno finančno izpostavljenost povzročile nejasne časovnice pri sprejemanju državnih postopkov.
Načrtovanemu podaljšanju obstoječe pristajalne steze za 800 metrov, na 3.300 metrov, nasprotujejo okoliški prebivalci, ki so se že povezali v civilno iniciativo.
10