Četrtek, 13. 12. 2018, 11.23
5 let, 4 mesece
Zakaj podjetja ne najdejo dovolj ustreznih delavcev?
Ker niso vlagali v ljudi, imajo danes težave pri iskanju zaposlenih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,68
17
S pomanjkanjem ustreznih kandidatov se sooča polovica delodajalcev v Sloveniji. V skupini velikih delodajalcev pa se s tovrstnimi težavami srečuje že 70 odstotkov podjetij.
Delodajalci v Sloveniji se vse pogosteje srečujejo s težavami pri iskanju kadra. Glavni vzrok je v povečanem povpraševanju in premajhni ponudbi na trgu dela. Eden izmed vzrokov je tudi spreminjanje potreb glede iskanih poklicev, hkrati pa nastajajo novi poklici, ki jih do nedavnega še ni bilo.
Napovedi delodajalcev v Sloveniji so za prvih šest mesecev prihodnjega leta spodbudne. Kljub počasnemu ohlajanju evropskega gospodarstva ti napovedujejo 2,8-odstotno rast števila zaposlenih oziroma načrtujejo 35 tisoč zaposlitev. Deloma zaradi nadomeščanja, deloma pa tudi zaradi povečevanja števila zaposlenih.
V prihodnjega pol leta naj bi se tako odprlo približno 18.200 novih delovnih mest, razkriva jesenski Napovednik zaposlovanja, raziskava, ki jo med delodajalci dvakrat letno izvede Zavod za zaposlovanje RS.
Ustrezne kadre išče polovica delodajalcev
Iskani poklici na trgu dela ostajajo podobni kot doslej. Še vedno bo največ povpraševanja po voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, prodajalcih, varilcih in zidarjih. Ravno teh pa na trgu dela najbolj primanjkuje.
Pomanjkanje ustreznih kandidatov se v poslovanju delodajalcev najpogosteje kaže s povečanim obsegom dela že zaposlenih delavcev, prenosom dela na zunanje izvajalce in zavračanjem naročil.
Tudi sicer se delodajalci vedno pogosteje srečujejo s težavami pri iskanju kadra. S pomanjkanjem ustreznih kandidatov se sooča polovica delodajalcev. V skupini velikih delodajalcev pa se s tovrstnimi težavami srečuje že 70 odstotkov podjetij.
Pomanjkanje ustreznih kandidatov se v poslovanju delodajalcev najpogosteje kaže s povečanim obsegom dela že zaposlenih delavcev, prenosom dela na zunanje izvajalce in zavračanjem naročil.
Za petino več tujih delavcev
Zaradi pomanjkanja domačih delavcev so podjetja prisiljena v iskanje tujih delavcev. Konec letošnjega septembra je bilo tako v Sloveniji delovno aktivnih 86 tisoč tujcev, kar je slaba petina več kot konec lanskega septembra. Odstotkovno gledano se je najbolj povečalo število delovno aktivnih državljanov Kosova, kažejo podatki statističnega urada.
Število delovno aktivnih Kosovcev se je povečalo za 27 odstotkov, na 6.930, število delavcev iz Srbije pa za 24,5 odstotka, na 10.451. Precej se je v navedenem obdobju povečalo tudi število delavcev iz BiH, ki jih je v Sloveniji med vsemi tujimi delavci sicer daleč največ. Konec letošnjega septembra jih je delo opravljalo 41.832, kar je 21,4 odstotka več kot leto prej.
Plača ni ključna pri menjavi službe
Jani Zupan, partner v podjetju Profil, ki je specializirano predvsem za direktno iskanje vodstvenega kadra (head hunting) pojasnjuje, da višina plače še zdaleč ni edini pogoj za menjavo službe.
"Običajno se kandidati ne odločijo za menjavo službe le zaradi višje plače, temveč ker jim nekaj v sedanji službi ne ustreza več. Višja ko je trenutna pozicija kandidata, manj ključna je plača. Odtehtajo predvsem delovni izzivi, delovni pogoji, strategija podjetja, možnost soodločanja, klima in vrednote v podjetju," pojasnjuje Zupan. Ker običajno nihče ne želi iti na slabše, je vsaj desetodstotni dvig plače pričakovan.
"Kakovost dela in storitev zaradi cenejšega kadra lahko pada," opozarja Jani Zupan, partner v podjetju Profil.
Da ima vedno več podjetij v Sloveniji težave z iskanjem kandidatov, Zupan pripisuje več dejavnikom.
"Na trgu trenutno zaradi večjega povpraševanja obstaja deficit primerno izkušenih kadrov, podjetja nimajo realnih pričakovanj, lahko so delovne razmere in plače v podjetjih slabše, podjetje ima lahko tudi slab ugled na trgu dela, imajo tudi večjo fluktuacijo kadra in niso pripravljeni dovolj vlagati v razvoj novega kadra. Treba se je tudi zavedati, da ni nujno, da na trgu glede na zahteve in kompetence delovnega mesta obstaja idealno primeren kandidat, temveč ga bo moral novi delodajalec še izšolati, zato je ključen tudi razvojni potencial kandidata," opozarja Zupan.
Podjetja, ki na primer iščejo vrhunske strokovnjake za razvoj programske opreme, ki jih drastično primanjkuje, se ne zavedajo dovolj realnosti trga.
"To je zelo deficitaren kader. Za primer, če dobremu .NET programerju delovno mesto ne predstavlja primernega izziva in je plača nižja od dva tisoč evrov neto, se običajno ne želi niti začeti pogovarjati o morebitni menjavi," ponazori Zupan.
Kakovost dela in storitev zaradi cenejšega kadra pada
Glede uvoza nižje kvalificiranih delavcev z vzhodnih delov EU je Zupan prepričan, da se cenejši kader zagotovo odraža v kakovosti dela.
"Kakovost dela in storitev zaradi cenejšega kadra lahko pada. Delavci so srce podjetja. Podjetja še vedno premalo govorijo o vlaganju v ljudi, če že, pa je prevečkrat to zgolj napisano ali izgovorjeno dejstvo, premalokrat pa resnično realizirano. Skrb za zaposlene je v krizi opustila prevelika večina podjetij, kar se jim danes maščuje," je kritičen.
Opozarja, da so pametni delodajalci vlagali v razvoj delavcev tudi v krizi, jim nudili primerno plačilo, izobraževanja, gradili ugled podjetja, skrbeli za pozitivno klimo podjetja, spodbujali inovativno razmišljanje, itd. "S tem so podjetja ohranjala lojalnost svojih zaposlenih. Še več, na trgu so si tako ustvarili ugled, s katerim danes lažje privabljajo tudi nove zaposlene," poudarja Zupan.
Delo v Sloveniji ni več vrednota
Andrej Vencelj, lastnik in direktor družinskega podjetja Mizarstvo Vencelj, priznava, da poklici v delovno intenzivnih panogah na žalost danes za mlade niso atraktivni, zato se jim ti izogibajo.
"Danes delo v Sloveniji ni več vrednota, delavci pa niso več cenjeni," je prepričan Andrej Vencelj, lastnik podjetja Mizarstvo Vencelj.
"Čeprav imamo v Sloveniji številna uspešna obrtniška podjetja s stabilnim poslovanjem, kjer delavci zaslužijo precej več od minimalne plače in prejemajo redna plačila, se jim mladi izogibajo v velikem loku," opaža Vencelj, ki zaposluje 15 delavcev.
"Slovenija je preveč socialna država"
Meni, da višina plač ni pravi vzrok nastale situacije, temveč bolj negativna publiciteta do gospodarstva. "Danes delo v Sloveniji ni več vrednota, delavci pa niso več cenjeni. Vzrok pripisujem temu, da je Slovenija preveč socialna država. To ljudje na veliko izkoriščajo, zato jim ni treba delati," je prepričan podjetnik iz Šentvida pri Stični, ki s pohištvom večinoma opremlja hotele v tujini.
Ker v svoje vrste vse težje privabijo izobražene mizarje, so jih pripravljeni tudi sami izobraziti. "Če bo edini izhod v sili uvoz delavcev iz tujine, se bomo posluževali tudi tega ukrepa," še sklene Vencelj.
17