SiolNET. Posel danes Novice
0,62

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kakšna bo borzna jesen?

0,62

termometer

Borza na Wall Streetu
Foto: Reuters

Borzna analitika kljub naraščanju števila okuženih z novim koronavirusom po svetu in številnim tveganjem ostajata optimističa. Delnice bodo imele podporo v nadaljevanju stimulativnih ukrepov, ki se jim bo pridružila še fiskalna podpora, napovedujeta.

Širjenje novega koronavirusa in ponovno zaostrovanje ukrepov za njegovo zajezitev v številnih državah sprožata vprašanja, kakšna bo borzna jesen. Kaj lahko pričakujejo vlagatelji ob prihajajočih ameriških volitvah, čakanju na cepivo, pričakovanju stimulativnih paketov držav, skorajšnji objavi četrtletnih poslovnih izidov podjetij za tretje četrtletje ...

Rast gospodarske aktivnosti v evroobmočju se je z rastjo števila okuženih skoraj ustavila, a ostaja malenkost pozitivna. Najpomembnejši globalni delniški indeksi so septembra ustvarili negativne donose, znižale so se tudi cene energentov in plemenitih kovin. Države so z izrednimi stimulativnimi ukrepi svetovno gospodarstvo doslej podprle s skupaj 12 tisoč milijardami dolarjev (dobrih 10 tisoč milijard evrov).

"Letošnji september je na delniških trgih postregel s precej običajnim, nič kaj nenavadnim gibanjem. Po več kot 40-odstotni rasti od 23. marca letošnjega leta je globalni indeks MSCI World doživel prvi mesečni popravek in še to za slaba dva odstotka. Upad lahko pripišemo nekoliko pregretemu trgu in povečani previdnosti oziroma strahu vlagateljev po ponovnem pešanju gospodarske aktivnosti zaradi drugega vala pandemije koronavirusa. Ne nazadnje k upadu pripomore tudi zgodovina, saj je september v povprečju najslabši mesec na delniških trgih," dogajanje na delniških trgih komentira Uroš Selič, analitik v družbi za upravljanje Sava Infond.

Največje tveganje ostaja ustavitev javnega življenja

V družbi NLB Skladi jeseni vidijo kar nekaj tveganj, za katere se zdi, da jih kapitalski trgi podcenjujejo. "Pri tem je treba opozoriti na vpliv reševanja 'zombi' podjetij po japonskem vzoru v devetdesetih letih na dolgoročno gospodarsko rast, geopolitična tveganja, ameriške predsedniške volitve in tudi možnost trdega brexita. Z naskokom največje tveganje pa so morebitni vnovični 'lockdowni', ki so šok za gospodarstvo. Vendar takšnemu scenariju pripisujemo nizko verjetnost, ki se je sicer z rastjo dnevnega števila okuženih z novim koronavirusom v zadnjih tednih rahlo povišala," pojasnjuje Marko Bombač, vodja analiz v družbi NLB Skladi.

"V štiridesetih letih prejšnjega stoletja so fiskalne in denarne spodbude v ZDA poskrbele za izjemno borzno desetletje. In tudi tokrat je videti, da bodo izjemne spodbude uspešne v boju proti sovražniku, tokrat nevidnemu," napoveduje Marko Bombač, NLB Skladi. "V štiridesetih letih prejšnjega stoletja so fiskalne in denarne spodbude v ZDA poskrbele za izjemno borzno desetletje. In tudi tokrat je videti, da bodo izjemne spodbude uspešne v boju proti sovražniku, tokrat nevidnemu," napoveduje Marko Bombač, NLB Skladi. Foto: Bor Slana V primerjavi s prvim valom pandemije je po njegovih besedah svet namreč precej bolje pripravljen na boj proti novemu virusu. Prav tako trenutna stopnja smrtnosti iz različnih vzrokov ostaja nizka. "Kljub na primer štirikrat višjemu številu dnevno okuženih kot konec aprila je dnevno število umrlih nižje za skoraj tretjino. Posledično je popolno zaprtje gospodarstev politično najverjetneje povsem nesprejemljivo in bi lahko povzročilo vsesplošno državljansko nepokorščino. Ne nazadnje pa popolna ustavitev javnega življenja pomeni tudi zelo močan udarec za državne proračune," je prepričan Bombač.

Selič med pomembnejšimi dejavniki tveganja navaja volitve predsednika ZDA, saj je Donald Trump že omenil, da meni, da bodo rezultati vprašljivi zaradi spornega štetja povečanega števila glasovnic po pošti. "Največje tveganje ameriških volitev je, da Trump ne bi priznal rezultatov in bi o njih odločalo vrhovno sodišče. Takšen razplet bi podaljšal volitve in kratkoročno negativno vplival na delniške trge," je prepričan.

Je pred nami izjemno borzno desetletje?

Podporo svetovnemu gospodarstvu sicer zagotavljata ekstremno ohlapni denarna in fiskalna politika. Bombač spomni, da celo Mednarodni denarni sklad (MDS), ki navadno opozarja pred pretiranim zadolževanjem, voditelje razvitih držav poziva k še večjemu trošenju, med drugi v obliki naložb v digitalizacijo in zeleno tehnologijo. Po mnenju MDS imajo večje naložbe držav ravno v obstoječih razmerah, ko primanjkuje naložb zasebnega sektorja, največji multiplikativen učinek na gospodarsko rast.

Borza. Koronavirus. Covid-19. Foto: Getty Images

Se bo zgodovina ponovila?

"V štiridesetih letih prejšnjega stoletja, v času druge svetovne vojne, so fiskalne in denarne spodbude v ZDA poskrbele za izjemno borzno desetletje. In tudi tokrat je videti, da bodo izjemne spodbude uspešne v boju proti sovražniku, tokrat nevidnemu," napoveduje Bombač.

Vse omenjeno v kombinaciji z gospodarskimi podatki po njegovem nakazuje, da smo danes na začetku gospodarskega cikla. V naslednjih dveh ali treh letih lahko ob domnevi precej uspešnega spopadanja s pandemijo pričakujemo nadaljnjo rast globalnih delnic, ki bi lahko že pred koncem leta 2021 porasle na nove rekordne vrednosti (merjeno v evrih in z upoštevanjem dividend).

Razvoj cepiva kot jeziček na tehtnici

Bombač je prepričan, da bi bil razvoj uspešnega cepiva proti koronavirusu jeziček na tehtnici v boju proti pandemiji. Ob domnevi primerne količine bi cepivo v prvi fazi omogočilo zaščito tveganih skupin, s čimer bi se lahko življenje postopoma vračalo v stare tirnice. To bi poleg omenjenih denarnih in fiskalnih spodbud pomenilo dodaten veter v hrbet gospodarski rasti. Po drugi strani pa učinkovitega cepiva v primerni količini še nekaj časa ne moremo pričakovati. Za ZDA na primer približno polovica strokovnjakov pričakuje zadostno količino cepiva šele do konca marca prihodnje leto.

S tem, da je cepivo realno mogoče pričakovati v prvem četrtletju prihodnjega leta, se strinja tudi Selič.

Vlagatelji naj bodo pozorni na poražence pandemije

"Delnice bodo imele podporo v nadaljevanju stimulativnih ukrepov, ki se jim bo pridružila še fiskalna podpora," napoveduje Uroš Selič iz Save Infonda. "Delnice bodo imele podporo v nadaljevanju stimulativnih ukrepov, ki se jim bo pridružila še fiskalna podpora," napoveduje Uroš Selič iz Save Infonda. Foto: Osebni arhiv Bombač svetuje, naj bo jesenska pozornost vlagateljev usmerjena v ciklične panoge, kot so turizem, banke ter avtomobilske in naftne družbe, ki so med največjimi poraženci pandemije.

"Res je, da rast dnevnega števila okuženih nadpovprečno negativno vpliva ravno na poslovanje družb iz teh panog. Na drugi strani pa bi že prve informacije o skorajšnjem razvoju cepiva preusmerile pozornost vlagateljev od zmagovalcev pandemije k poražencem, ki imajo danes, morda z razlogom, izrazito nadpovprečno ugodna vrednotenja. Hkrati pa bi morebitna višja inflacija in rast obrestnih mer na te panoge manj negativno vplivali oziroma v primeru bank celo koristili," še meni.

Analitik Save Infonda pa poudarja, da se razkorak med posameznimi sektorji še povečuje. V nadaljevanju pričakuje pozitiven trend, čeprav vrednotenja ne dopuščajo kakšnih izjemnih donosov pri tehnoloških delnicah.

"Delnice bodo imele podporo v nadaljevanju stimulativnih ukrepov, ki se jim bo pridružila še fiskalna podpora. Vlagatelji že kar nekaj časa čakajo v menjavi trenda iz 'growth' v 'value' delnice. Za zadnje bi lahko poskrbele vlade s fiskalnimi ukrepi in oživele 'staro ekonomijo', kar bi pomagalo panogam gradbeništva, materialov, financ in industrije," še sklene Selič.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin