Četrtek, 27. 7. 2017, 16.15
6 let, 6 mesecev
Intervju: Andraž Tori, soustanovitelj Zemante
Kaj mladim podjetnikom svetuje eden prvih uspešnih startupov v Sloveniji?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,35
2
"Idej je po svetu kot listja in trave, tudi tukaj, v Sloveniji. Vprašanje je, ali jih znamo izpeljati tehnološko in poslovno," pravi Andraž Tori, soustanovitelj enega prvih uspešnih slovenskih startupov Zemanta. Ta je svojo pot začel pred desetimi leti, zdaj pa ga je prevzel ameriški Outbrain.
Eden prvih slovenskih startupov je ob praznovanju desetletnice dobil novega lastnika. Govorimo o Zemanti, ki sta jo leta 2007 ustanovila nekdanja novinarja in hektivista Boštjan Špetič in Andraž Tori. Novi lastnik Zemante je postal Outbrain, ki ima v Izraelu in ZDA več kot 600 zaposlenih. Koliko je uradna kupnina, ni znano, po pisanju ameriškega medija ewishbusinessnews.com pa naj bi znašala nekaj več kot 21 milijonov evrov.
"Zemanta velikim blagovnim znamkam in njihovim agencijam ponuja orodje za nakup spletnega oglasnega prostora oz. natančneje orodje za nakup domorodnega oglaševanja. Ko pod člankom vidite oglase v smislu 'Morda bi si želeli prebrati še ...', gre za domorodno oglaševanje," o tem, kaj sploh dela Zemanta, razlaga Tori.
Med njihovimi naročniki sta tudi velikana Yahoo in Facebook.
Kdaj ste dobili občutek, da bi lahko Zemanta prerasla v nekaj velikega?
Že od začetka je bil cilj Zemante, da razvija tehnologije, ki so med najnaprednejšimi na svetu v svoji niši. Smo pa potrebovali kar nekaj časa, da smo jih začeli uspešno prodajati.
A čisto prva lekcija je bila, da takšnih tehnologij ne moremo prodajati v Sloveniji, ker to ni primeren trg zanje. In s tem ni nič narobe. Že od začetka te prisili, da razmišljaš globalno. To je prednost, ki jo moramo v Sloveniji znati izkoristiti.
Izjemna novica za slovenski start-up
"V bistvu je precej nepomembno, ali Zemanto, kot je v tem trenutku, kličemo startup ali kaj drugega, s tem se ne obremenjujem."
Takrat se bili eden prvih slovenskih startupov. Kaj je bilo takrat za vas drugače oziroma težje, kot je zdajšnjim startupom?
Tudi pred nami so bili drugi start-upi, vendar, kolikor vemo, nihče ni šel čez celoten "ameriški obrazec" od semenskega kapitala in investicij VC-sklada iz ZDA pa vse do "exita".
Vsaki generaciji je bistveno lažje, saj se nabere več znanja in izkušenj, vidi se tiste, ki so že prehodili pot ...
Kdaj ste dobili idejo, ki je nato prerasla v Zemanto, in koliko časa ste jo razvijali, preden ste jo predstavili?
Zemanto smo začeli leta 2007 z idejo o tem, kako samodejno plemenititi spletne vsebine. Prvi izdelek smo že takoj prodali Multimedijskemu Centru RTV Slovenija.
Podjetje, ki v Sloveniji išče nove sodelavce, dobilo 43 milijonov evrov kapitala
So Zemanta in njeni izdelki še vedno v fazi startupa, ali že lahko govorimo, da je postala običajna družba?
V bistvu je precej nepomembno, ali Zemanto, kot je v tem trenutku, kličemo startup ali kaj drugega, s tem se ne obremenjujem. Je pa za medije najlažje reči startup, ker to ponavadi pomeni visokotehnološko, visoko tvegano podjetništvo.
Še vedno smo relativno majhno tehnološko podjetje in še vedno delujemo v zelo negotovih poslovnih okoliščinah, tako da temu lahko rečete startup, hkrati pa smo stari deset let in smo se marsičesa že naučili.
"Zemanta velikim blagovnim znamkam in njihovim agencijam ponuja orodje za nakup spletnega oglasnega prostora."
Kakšne so bile največje težave, s katerimi ste se srečevali na poti z Zemanto?
Verjetno imam premalo prostora. Začeli smo na napačnem trgu (Slovenija), o prodaji nismo imeli pojma. Nato pa je bila glavna naloga prepoznati poslovne priložnosti na mednarodni ravni in ugotoviti, kakšne rešitve znamo ponuditi.
S čim ste prepričali Outbrain?
Z Outbrainom sodelujemo že dlje časa. Bili smo konkurenti, nato njihov kupec, nato pa so bili tudi oni naš kupec. Tako smo se spoznali in ugotovili, da smo kompatibilni. Seveda pa je bilo odločilno to, da oboji verjamemo, da lahko skupaj ustvarimo veliko več kot vsak posamično.
Kaj bo zdaj drugače za Zemanto?
Skoraj nič in hkrati veliko. Izdelek, ekipa in posel se nadaljujejo, torej še naprej bomo na trgu z lastnim izdelkom. Malce se bodo spremenila področja dela vodilnih. Hkrati bomo izkoriščali prednosti Outbraina, kjer se bomo opirali na njihova znanja ter procese in imeli boljši dostop do trga.
Na fotografiji ob Toriju in Špetiču še soustanovitelj Outbraina Ori Lahav (v sredini).
Koliko ljudi zaposluje Zemanta?
23 sodelavcev v Sloveniji in tri v ZDA.
Sedež imate v New Yorku in Ljubljani. Kje ustvarite več prometa?
Naš ciljni trg je ZDA, v Sloveniji pa imamo inženiring.
Kakšni so glavni izzivi za prihodnost?
Še naprej povečevati prodajo ter prispevati k rasti Outbraina.
Orali ste slovensko startup ledino. Kaj priporočate preostalim Slovencem, ki stopajo na startup sceno s svojimi idejami?
"Pomankanje izkušenj in osnovnega poznavanja poslovnih praks v tujini je nekaj, čemur se moramo posvečati."
Da po tem, ko že imajo idejo, za mesec dni odidejo v tujino. Tja, kjer je središče industrije, v kateri nameravajo inovirati. Šele potem je pametno narediti dober načrt, kako se stvari lotiti. Pomanjkanje izkušenj in osnovnega poznavanja poslovnih praks v tujini je nekaj, čemur se moramo posvečati.
Seveda pa svetujem, da se vedno obrnejo na ljudi, ki so karkoli sorodnega že počeli. Večina uveljavljenih podjetnikov bo z veseljem sprejela vabilo na kavo, če se tisti, ki vabilo pošilja, zdi sposoben in ambiciozen.
Kako ocenjujete slovensko področje startupov? Imamo Slovenci dobre ideje?
Idej je po svetu kot listja in trave, tudi tukaj. Vprašanje je, ali jih znamo izpeljati tehnološko in poslovno.
Okolje se nenehno izboljšuje, predvsem ker si podjetniki med sabo delijo znanja, izkušnje in tudi stike.
Imamo pa včasih zakonodajo z drugega planeta. Sistemizacija delovnih mest v podjetjih z deset in več zaposlenimi na primer je pri startupih čista norost. Stvari se spreminjajo tako hitro, da še veš ne, kje se te glava drži, kaj šele da bi se ukvarjal s tem, kakšno hirarhijo delovnih mest imaš v podjetju. Razumem, da to potrebuje podjetje s tisoč zaposlenimi, zagonsko podjetje z desetimi pa zagotovo ne.
Druga stvar, ki jo nujno potrebujemo, je več prepiha. Več tujcev, ki pridejo sem, in več poslovnih stikov s tujino. Potrebujemo tuje profesorje na univerzah, pa tudi študente. Za ambiciozne mlade moramo ustvariti okolje, ki jih bo izzivalo in jim v reševanje ponujalo težke probleme, sicer bodo odšli.
2