SiolNET. Posel danes Novice
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kaj Mednarodni denarni sklad svetuje Sloveniji?

4

termometer

Mednarodni denarni sklad med ključnimi nalogami Slovenije izpostavlja nadaljevanje procesa prestrukturiranja bančnega in podjetniškega sektorja.

"Napori, ki jih je Slovenija začela vlagati v letu 2013, so že vidni. Pri tem je ključna vloga Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki mora aktivno sodelovati pri prestrukturiranju podjetij, vključno s pretvorbo terjatev v lastniške deleže. DUTB mora delovati neodvisno, nujno jo je treba obvarovati pred vplivi politike," je ob predstavitev jesenskega regionalnega poročila Mednarodnega denarnega sklada (MDS) opozoril namestnik direktorja evropskega oddelka MDS Johannes Wiegand.

Rusko gospodarstvo se bo prilagodilo nizkim cenam nafte MDS sicer pričakuje, da bo regija srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope (CESEE), kamor spada tudi Slovenija, letos zabeležila rahlo negativno gospodarsko rast. Pozitivno rast v višini 1,3 odstotka si regija ponovno obeta prihodnje leto.

Pri tem v MDS računajo na stabilizacijo in gospodarsko rast ruske federacije, ki se bo razširila na države srednje in vzhodne Evrope, Turčijo in v večino držav jugovzhodne Evrope. Rast bo spodbudilo povečano domače povpraševanje, ki ga bodo še naprej podpirale nizke cene nafte in boljše možnosti gospodarske rasti v območju evra, kaže regionalno poročilo MDS, ki sta ga včeraj v Ljubljani skupaj predstavila Wiegand in ekonomist MDS Ernesto Crivelli.

Tveganje regiji predstavlja Kitajska in begunska kriza MDS med glavnimi aktualnimi gospodarskimi vprašanji v regiji opozarja na tveganja, povezana z recesijo na Kitajskem, in aktualno begunsko krizo, ki lahko negativno vplivata na gospodarsko rast. Medtem ko so neposredne trgovinske povezave s Kitajsko sorazmerno majhne, je regija izpostavljena poslabšanju pričakovanj vlagateljev v zvezi z razvijajočimi trgi. Begunska kriza v Evropi bi lahko vsaj na kratek rok povzročila tudi pritisk na javne finance in trgovino.

Prednostne naloge državnih politik so odvisne od tega, kakšen napredek so gospodarstva dosegla v prilagajanju po krizi in koliko so izpostavljena zunanjim tveganjem. Kjer okrevanje dobro napreduje, se prednostne naloge vse bolj preusmerjajo na srednjeročno obdobje, vključno s ponovno vzpostavitvijo fiskalnih rezerv in z nadaljevanjem reform za izboljšanje poslovnega okolja. Glavne posledice krize, kot so visoka nedonosna posojila in prezadolženost, zahtevajo nadaljnje delo v nekaterih državah, opozarjajo v MDS.

Proračuni držav v regiji gospodarski rasti neprijazni V MDS kot ključni politični izziv državam regije izpostavljajo večjo naklonjenost rasti državnih proračunov. Poudarjajo, da so namreč državni proračuni v regiji gospodarski rasti neprijazno naravnani, saj se razmeroma velik del njih porabi za neproduktivne socialne transferje in javno porabo. Na strani prihodkov ostaja problem visoka obdavčitev dela, predvsem prispevkov za socialno varnost. Ti lahko povzročijo večjo brezposelnost in revščino.

V MDS še ugotavljajo, da so se strukture proračunov v zadnjih sedmih letih, ko so se vlade znašle pod pritiskom zaradi konsolidacije javnih financ, močno spremenile. Večina držav je največji del konsolidacije javnih financ dosegla z zmanjšanjem javnih izdatkov, namesto s povečanjem prihodkov.

Največji padec naložb so utrpele države jugovzhodne Evrope Prav konsolidacija javnih financ je imela pozitiven vpliv na kakovost proračunov držav v regiji. Mnoge države so zaradi svetovne finančne krize na prihodkovni strani utrpele strukturno zmanjšanje davka od dobička podjetij. Izravnale so ga z višjo obdavčitvijo, ki pa ni imelo tolikšnega vpliva na rast, kot je bi ga imel dvig davka na dodano vrednost.

Na strani odhodkov so veliki prihranki proračunov pogosto izhajali iz zmanjšanja javne porabe. Temu so se uspele nekatere države srednje Evrope v večji meri izogniti s črpanjem evropskih sredstev. Največji padec naložb so utrpele države jugovzhodne Evrope in skupnosti neodvisnih držav.

Nujne reforme pokojninskega sistema Za krepitev dolgoročne rasti MDS državam priporoča nadaljnjo konsolidacijo javnih financ in proračunsko reformo, ki je številne jugovzhodne države niso izvedle dovolj temeljito. Ključne prednostne naloge politike morajo vključevati reformo pokojninskega sistema in racionalneje usmerjati denar v zdravstvo, izobraževanje in javno infrastrukturo.

Nujne so tudi reforme javnega sektorja, predvsem v tistih državah, kjer je masa plač prevelika. Bodisi zaradi nesorazmerno visokih plač bodisi zaradi prekomernega zaposlovanja. Države morajo v izogib pomanjkanja investicij okrepiti črpanje evropskih sredstev in obdavčitev prihodkov prenesti na porabo, predvsem na zvišanje DDV.

MDS državam v regiji svetuje še uvedbo ali povečanje davka na premoženje in na goriva, ki vsebujejo ogljik.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin