SiolNET. Posel danes Novice
0,57

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Iščete denar za svoj startup? Slovenci so odprli nov sklad tveganega kapitala

0,57

termometer

Novoustanovljeni slovenski sklad tveganega kapitala daFund bo investiral tako v slovenska kot tuja zagonska podjetja. Za skladom stojijo prekaljeni slovenski podjetniki in poslovni angeli, ki iščejo predvsem zagonska podjetja v začetni fazi razvoja. Podjetnikom ponujajo od nekaj deset do nekaj sto tisoč evrov v zameno za lastniški delež v startupu.

"Zanimajo nas zagonska podjetja v zgodnjih fazah razvoja, katerih produkti imajo največji potencial za hitro rast," pravi direktor novoustanovljenega slovenskega sklada tveganega kapitala daFund Darko Butina. Po njegovih besedah je za sklad pri podjetjih pomembna tudi globalna komponenta, torej da imajo produkt, ki ima potencial uspeti po vsem svetu, ne samo v določeni regiji. Ker je v Sloveniji zelo malo zanimivih startup podjetij, bo sklad investiral tudi v tuja zagonska podjetja po Evropi.

Katere panoge zanimajo sklad?

"Najraje imamo zagonska podjetja, ki razvijajo digitalne rešitve za B2B področje. To pa ne pomeni, da ne želimo spoznati vseh zanimivih idej podjetnikov z vseh področij," pravi Butina. V skladu pa bodo zagotovo investirali samo v zagonska podjetja, ki jim bodo lahko ponudila svoje izkušnje in znanje, ne samo denar. "Moramo razumeti njihov trg, njihov produkt in probleme, ki jih želijo rešiti," pojasnjuje Butina.

Filet Mignon Posel danes Slovenski startup v Domžalah gradi tovarno za rastlinske zrezke

Kdo stoji za skladom daFund?
Za novim skladom tveganega kapitala stojijo predvsem slovenski poslovni angeli, ki že nekaj let aktivno investirajo v slovenske in tuje startupe. Skladu pa so se pridružili tudi poslovni angeli iz tujine, predvsem iz Velike Britanije in Švice. V sodelovanju s Klubom poslovnih angelov Slovenije pa želijo prek sklada odpreti vrata v svet investiranja v zagonska podjetja tudi posameznikom, ki se še niso preizkusili v tej vlogi, so pa izkušeni poslovneži. Do konca januarja še sprejemajo nove dobro poučene investitorje v sklad, potem pa se bodo osredotočili v iskanje zanimivih priložnosti.

Od nekaj deset do nekaj sto tisoč evrov

"V startup podjetja bomo v večini primerov investirali od nekaj deset do nekaj sto tisoč evrov," pojasnjuje Butina. Bodo pa imeli vsi investitorji v skladu priložnost, da v določena zagonska podjetja vložijo dodatna sredstva. Zagonska podjetja pa ne bodo podprli le z zagonskimi investicijami, temveč tudi v naslednjih korakih financiranja, ko so v igri veliko večje vsote. V naslednjih dveh letih namerava sklad izbrati in investirati v zagonska podjetja, potem pa bodo startupom samo še pomagali na njihovi podjetniški poti.

Zaupanje

Kako sklad prepričati, da investira ravno v vašo idejo? "Najbolje je, če nam podjetje predlaga nekdo, ki ga v skladu poznamo. Investiranje v zagonska podjetja temelji na zaupanju, predvsem v zelo zgodnjih fazah razvoja podjetja, ker podjetje še nima poslovne zgodovine," odgovarja Butina. Če skupnega kontakta ni, je po mnenju Butine zelo dobro, če je ekipa zelo odkrita glede tega, kaj dela. "Smo pa tudi malo občutljivi na masovno iskanje investicije. Če ekipa išče denar neselektivno pri preštevilnih investitorjih, to ni dobro za vzpostavitev zaupanja," še dodaja Butina.

Stanovanje Posel danes Kaj se bo dogajalo na trgu nepremičnin v letu 2022?

Kaj iščejo v zagonskih podjetjih?

"V startupih poleg produkta in njegovega potenciala na trgu iščemo predvsem dobro ekipo," pojasnjuje Butina. Člani ekipe morajo imeti že določene izkušnje, produkt pa mora biti že v fazi razvoja. "Torej da ne gre le za idejo na papirju. Posebno če gre za programsko rešitev, kar je danes do določene mere možno razviti brez velikih stroškov," meni Butina. Mora pa ekipa tudi že preveriti trg s svojo rešitvijo. "Slednje lahko pomeni veliko stvari, idealno pa je, da je nekdo že plačal za produkt. Pri tem ne gre za višino prihodkov, temveč dokaz, da je nekdo pripravljen plačati za produkt," pravi Butina in dodaja, da če ima zagonsko podjetje vse te elemente in ima ekipa tudi vizijo za prihodnost ter finančne plane, potem sklad tako podjetje zelo zanima.

Finančni plani za startupe?

"Bi pa poudaril še to, da nas pri finančnih planih ne zanimajo točne številke, temveč nas zanima logika poslovanja podjetja. Da ekipa res razume poslovanje podjetja in da je članom ekipe jasno, na kaj se morajo osredotočiti, če želijo, da se podjetje [DB2] razvija in raste," pojasni Butina, ki tudi meni, da je razumljivo, da se bo veliko stvari z razvojem podjetja spremenilo. "Pomembno je pa, da se bo ekipa znala odzvati na te spremembe," meni Butina.

Vrh EU - Zahodni Balkan. Ursula von der Leyen Posel danes 300-milijardni odgovor Evrope kitajski "svilni cesti"

Lastniški delež

Sklad v zameno za investicijo pričakuje lastniški delež v zagonskem podjetju. "Ker zneski naših investicij niso visoki, hkrati pa ne želimo umetno dvigovati vrednosti podjetja, bomo tudi pri zahtevanih lastniških deležih realistični," pravi Butina. V skladu razumejo, kako lahko previsok lastniški delež investitorja negativno vpliva na motivacijo in razmišljanje ekipe zagonskega podjetja. "Smo pa v določenih primerih pripravljeni biti le finančni vlagatelj, kar pomeni, da bomo v zameno za denar vzeli relativno majhen lastniški delež v zagonskem podjetju," še dodaja Butina.

Darko Butina Darko Butina Foto: Osebni arhiv
Kdo je Darko Butina
Direktor sklada tveganega kapitala daFund Darko Butina je izkušen vlagatelj z odličnimi izkušnjami pri vlaganju tako lastnega premoženja v vlogi angelskega investitorja kot tudi v imenu drugih podjetij in skladov, kot je švicarska Netcetera. Butina je bil tudi prvi vlagatelj v uspešna startupa, kot sta Cognism in Cleanshelf (Cleanshelf je pred kratkim kupil nemški LeanIX; Cognism spada med najhitreje rastoča podjetja v Združenem kraljestvu – v petih letih zaposluje več kot 250 ljudi). Butina je bil tudi na vodilnih položajih ter aktiven kot svetovalec in član nadzornih svetov v različnih mednarodnih podjetjih – od ZDA do Združenega kraljestva, Švice, Nemčije, Avstrije, Združenih arabskih emiratov, Slovenije, Srbije, Hrvaške in Makedonije.

Tvegan kapital in Evropa

"Evropa ima veliko tehničnega znanja in podjetniških idej," pravi Butina, ki že nekaj let živi v Švici, posluje pa po celi Evropi. "Opazil sem, da je ogromno zanimivih idej, vendar še vedno primanjkuje kapitala za zagonska podjetja. Predvsem primanjkuje pametnega denarja, torej kapitala od izkušenih investitorjev, ki podjetnikom ne pomagajo le z investicijo, temveč tudi pri drugih izzivih na podjetniški poti," razloge za odprtje daFunda navede Butina.

Tvegan kapital in Slovenija

Za odprtje sklada v Sloveniji so se poslovni angeli odločili tudi zaradi zakonodaje. "Trenutno slovenska zakonodaja omogoča primeren pravni okvir za odprtje sklada tveganega kapitala. To je pozitiven del odpiranja sklada v Sloveniji," pravi Butina, ki pa tudi poudarja, "da tako birokratskega, zapletenega in neživljenjskega postopka v vsem svojem poslovnem življenju še nisem doživel. Pa večinoma poslujem v tujini." Po njegovih besedah se tuji vlagatelji, ki jih zanima vlaganje v sklad, ustrašijo neživljenjskih in nerazumnih postopkov v Sloveniji. "V drugih državah ni enako. Noben izgovor, da Evropska unija predpisuje take in drugačne stvari, pač ne pije vode. Še enkrat, delam v tujini in tako zapletenih postopkov čez mejo ni," še doda Butina.

Denar evri Posel danes Ne boste verjeli, koliko denarja imajo Slovenci na pozabljenih računih

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin