SiolNET. Posel danes Novice
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Gradis Skupina G ponovno v prisilno poravnavo

4

termometer

Okrožno sodišče v Ljubljani je začelo postopek ponovne prisilne poravnave nad ljubljanskim gradbincem Gradis Skupina G. Upniki imajo čas za prijavo terjatev do 7. decembra.

Za upravitelja je sodišče imenovalo Grego Ermana. To je že drugi postopek prisilne poravnave za Gradis Skupino G, med katere večjimi projekti sta stadion Stožice in tamkajšnja garažna hiša. Prvi postopek prisilne poravnave je bil uveden aprila 2012 in potrjen novembra istega leta, tudi tokrat pa ga je predlagalo vodstvo družbe. Družba je že od sredine leta trajno nelikvidna. Gradis Skupina G na dan 30. junij izkazuje negativni kapital v višini 12,6 milijona evrov, polletne čiste izgube pa je 20,6 milijona evrov.

Kaj je vzrok za slabo finančno stanje? Družba Gradis Skupina G, ki jo danes vodi izvršni direktor Simon Snedic, tako kot ob prvem postopku prisilne poravnave tudi zdaj kot enega poglavitnih vzrokov za slabo finančno stanje navaja investicijo v projektno družbo Grep, ki je bila ustanovljena za izvedbo javnozasebnega partnerstva za izgradnjo Športnega parka Stožice. Projekt še vedno ni dokončan, Gradis Skupina G pa je v njem izpostavljena tako prek kapitalske naložbe kot prek posojil in jamstev.

Prisilna poravnava naj bi bila za upnike boljša rešitev Vodstvo je v načrtu finančnega prestrukturiranja zapisalo, da bo prisilna poravnava za upnike bolj ugodna kot pa morebiten stečaj. Finančno prestrukturiranje je potrebno tudi za nadaljnje poslovanje družbe, ki se bo lahko nadaljevalo le pod pogojem uspešne ponovne prisilne poravnave. Konec junija so imeli upniki do Gradisa Skupina G za 39,2 milijona evrov terjatev, od tega je 2,9 milijona takih, na katere ponovna prisilna poravnava ne bo vplivala. Gre denimo za plače in prispevke ter ločitvene, izločitvene in navadne terjatve, ki so nastale po prejšnji prisilni poravnavi.

Zavarovanih terjatev je za 22,5 milijona evrov, navadnih, na katere je učinkovala prejšnja prisilna poravnava, pa za 13,7 milijona evrov. Lastnikom prvih je v načrtu finančnega prestrukturiranja ponujeno poplačilo celotne glavnice v osmih letih po pravnomočno potrjeni ponovni prisilni poravnavi s petodstotno letno obrestno mero, za druge pa poplačilo desetih odstotkov glavnice v osmih letih brez obresti ali pa pretvorbo v kapital družbe.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin