Energetska revščina trka tudi na nemška vrata

Stroški elektrike, ogrevanja in tople vode postajajo nevzdržni tudi za vse več prebivalcev Nemčije. Delež t. i. energetsko revnih gospodinjstev se je po podatkih nemške vlade med letoma 2008 in 2011 povzpel s 13,8 odstotka na 17 odstotkov, navaja Spiegel Online. Naraščajoči stroški energije tako povzročajo preglavice že vsakemu šestemu gospodinjstvu.

Ko za energijo porabimo več kot deset odstotkov dohodkov Zaradi ekonomske in finančne krize, naraščajočih cen energentov in vse nižjih dohodkov prebivalstva postaja, poleg splošne revščine, vedno bolj aktualna tudi energetska revščina. Ta se pojavi, ko si gospodinjstvo ne more zagotoviti primerno toplega stanovanja in drugih energetskih storitev – ogrevanja vode, razsvetljave, delovanja gospodinjskih aparatov – po sprejemljivi ceni.

A kot navaja tudi Spiegel, uradno uveljavljenega termina za energetsko revščino še ni. Najpogosteje se za energetsko revna opredeljujejo tista gospodinjstva, ki za zagotavljanje udobnega bivanja porabijo več kot deset odstotkov svojih dohodkov. Takšnih je bilo v Nemčiji pred petimi leti 5,5 milijona, v letu 2011 pa že 6,9 milijona.

Slovenska statistika energetske revščine še ne meri V Sloveniji o natančnem obsegu energetske revščine še ne moremo govoriti. Po podatkih ankete statističnega urada so leta 2010 gospodinjstva za elektriko, plin in druga goriva v povprečju namenila 6,8 odstotka od skupnih izdatkov gospodinjstva. A pozor, to je le delež skupnih izdatkov gospodinjstva in ne odstotek vseh dohodkov slovenskega gospodinjstva. Tega podatka na statističnem uradu žal nimajo, a kot so nam pojasnili, bodo zaradi velikega zanimanja v kratkem začeli spremljati tudi te podatke.

Zgovoren je sicer podatek, da slovenska gospodinjstva z najnižjimi dohodki, ki predstavljajo petino vseh gospodinjstev, za energente porabijo 17,4 odstotka vseh razpoložljivih sredstev. Podobno kot v Nemčiji se je med letoma 2000 in 2010 ta delež zvišal s 13,1 odstotka na 17,4 odstotka.

Največ energije (62 odstotkov) je bilo predlani porabljene za ogrevanje prostorov. Po trditvah statističnega urada predstavljajo izdatki za energijo za slovenska gospodinjstva z najnižjimi dohodki velik delež njihovih razpoložljivih sredstev, ta delež pa se še povečuje. Hkrati si prav gospodinjstva z najnižjimi dohodki najtežje privoščijo primerno toplo stanovanje.

Stroški energentov naraščajo hitreje od plač Skrb vzbujajoče povečanje izdatkov nemških gospodinjstev za energijo je po pisanju Spiegla posledica dolgoletnega trenda višanja cen energentov. Stroški električne energije, plina in nafte so naraščali bistveno hitreje kot plače.

Tako so na primer gospodinjstva za ogrevanje in pripravo tople vode v preteklem letu porabila 43 odstotkov več kot leta 2002, plače pa so v tem istem času porasle za le 17 odstotkov.

Hkrati je vzrok za višje cene elektrike mogoče iskati v dragih alternativnih virih zelene energije. Kljub 20-odstotnemu deležu, ki ga v Nemčiji dosegajo iz vetrne in sončne energije, so emisije ogljikovega dioksida porasle. Prehod na obnovljive vire energije po mnenju poznavalcev v Nemčiji tako ni bil uspešen, še sklene Spiegel Online.