ECB v boju proti šibki gospodarski rasti znižala obresti

Dodatno rahljanje denarne politike je bilo pričakovano, nekateri ukrepi v obsežnem paketu pa so vendarle presenetili. "Pokazali smo, da nam ne manjka 'streliva'," je dejal predsednik ECB Mario Draghi.

Slabša napoved zaradi šibkejših obetov za globalno rast ECB je danes v skladu s pričakovanji poslabšala gospodarsko napoved za letošnje in prihodnje leto. Letos naj bi se bruto domači proizvod v območju evra zvišal za 1,4 odstotka, prihodnje leto za 1,7 odstotka, leta 2018 pa za 1,8 odstotka. Kot razlog za slabšo napoved je Draghi izpostavil šibkejše obete za globalno rast, pozorni pa so tudi na širša geopolitična tveganja.

Poslabšali so tudi napoved gibanja inflacije, predvsem zaradi padca cen nafte v preteklih mesecih. Draghi pričakuje, da se bodo cene življenjskih potrebščin v prihodnjih mesecih zniževale, proti koncu leta pa naj bi začele spet rasti. Letos naj bi inflacija v območju evra dosegla 0,1 odstotka, prihodnje leto 1,3 odstotka, leta 2018 pa 1,6 odstotka.

Ključno obrestno mero znižali na nič odstotkov Zaradi poslabšanih obetov so danes sprejeli niz ukrepov. Ključno obrestno mero so z 0,05 odstotka presenetljivo znižali na nič odstotkov, mesečni obseg odkupovanja obveznic pa bodo z aprilom povečali s 60 na 80 milijard evrov. Ta ukrep se je napovedoval, vendar so ekonomisti pričakovali dvig na 70 milijard evrov.

Analitiki so sicer ugibali tudi o možnosti, da bi lahko ECB program odkupovanja obveznic podaljšala prek marca prihodnje leto, ko naj bi se, če bi razmere to dovoljevale, po zdajšnjih načrtih končal. Za to se danes niso odločili.

Obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti bank še globlje So pa po pričakovanjih še globlje v negativno območje potisnili obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti bank; z -0,30 odstotka so jo znižali na -0,40 odstotka. Znižali so tudi obrestno mero za mejno posojanje, in sicer za 0,05 odstotne točke na 0,25 odstotka.

Na seznam vrednostnih papirjev, ki so vključeni v program t. i. kvantitativnega sproščanja, bodo vključili obveznice, denominirane v evrih, ki imajo takšno oceno, da upravičuje investiranje vanje, izdajajo pa jih nebančne finančne ustanove, ustanovljene v območju evra.

ECB bo začela junija izvajati tudi nov niz ciljno usmerjenih dolgoročnih operacij refinanciranja (TLTRO II). Gre za štiri avkcije, na katerih se bodo lahko banke potegovale za štiriletna posojila. Pogoji za izposojo denarja lahko dosežejo tako nizko raven, kot je obrestna mera za depozite bank.