Sreda, 21. 3. 2018, 16.34
5 let, 4 mesece
Dva tedna hudega mraza nista bila dovolj za rekordno sezono
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,09
1
Konec februarja in na začetek marca je bilo v Sloveniji eno najhladnejših obdobij v zadnjih 20 letih, kljub temu pa celotna kurilna sezona ne bo rekordna.
Konec februarja je Slovenijo zajel zelo mrzel zrak, ki je pri nas vztrajal do začetka marca. To obdobje so zaznamovale temperature močno pod ničlo in je bilo eno najhladnejših v zadnjih 20 letih.
Lansko leto še vedno rekordno
Ob močnem mrazu je lahko boleč pogled na mesečno položnico za ogrevanje, ki se v zimskih mesecih zviša. A čeprav so bile dva tedna temperature zelo nizke, letošnja zima glede ogrevanja ne bo rekordna.
"V letošnji zimi smo dobavili 655 gigavatnih ur toplote, kar je 40 gigavatnih ur manj kot lansko zimo in 100 gigavatov več kot na primer v letu 2014," o dobavljeni toploti pravijo pri Energetiki Ljubljana. V prestolnici s sistemom daljinskega ogrevanja oskrbujejo 57 tisoč stanovanj, z zemeljskim plinom pa 63 tisoč stanovanj.
Lani zaradi mraza izgubili milijone, letos so se ga razveselili
Konec februarja in na začetek marca je bilo v Sloveniji najhladnejše obdobje v zadnjih 20 letih.
Ekstremni vremenski pojavi se bodo stopnjevali
Če upoštevamo vse tri mesece, letošnja zima sploh ni bila mrzla, ampak v Sloveniji z izjemo visokogorja nadpovprečno topla, je dejala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Januar je bile eden najtoplejših v zadnjih letih, nadpovprečno topel pa je bil tudi december. Po njenem mnenju se bodo ekstremi povečevali.
"Že zdaj opažamo, da se je v zadnjih 30 letih verjetnost za vremenske skrajnosti najmanj podvojila," meni Kajfež Bogatajeva.
Slovenski domovi so v povprečju ogreti na od 21 do 22 stopinj Celzija.
Ena stopinja zviša porabo energije za šest odstotkov
Glede kurjave so v slovenskih hišah še najprej najpogostejša drva, v večstanovanjskih stavbah pa najpogosteje uporabljajo sistem z daljinskim ogrevanjem.
Na višino položnice vplivajo lastnosti objekta (izolacija) in udobje, ki si ga želimo oziroma, povedano drugače, to, kako visoko temperaturo si želimo imeti doma.
V skoraj polici slovenskih domovih se v času kurilne sezone temperatura giblje med 21 in 22 stopinjami Celzija. Eno stopinjo višja temperatura v stanovanju poveča porabo energije za od šest do osem odstotkov.
Nasveti etažnih lastnikov, ki pripomorejo k zniževanju stroškov ogrevanja
Spodaj navajamo nekaj nasvetov, ki pomembno pripomorejo k zniževanju stroškov ogrevanja v času kurilne sezone.
- Zagotovite učinkovito tesnjenje oken.
- Pred kurilno sezono odzračite radiatorje, saj sicer slabo ali sploh ne grejejo, s čimer se stroški dvignejo tudi za deset odstotkov.
- Z vgradnjo termostatskih ventilov boste preprečili nepotrebno ogrevanje in zmanjšali izgubo energije. S pravilno uporabo lahko dosežete tudi do 20-odstotni prihranek.
- Prostore prezračite vsaj trikrat na dan, in sicer tako, da za pet minut naredite prepih. Petnajst minut pred zračenjem zaprite ventile, odprite pa jih pet minut po zračenju. Tako boste dosegli optimalno vlažnost prostora (nekje od 40 do 60 odstotkov).
- Odstranite predmete, ki ovirajo oddajanje toplote – na radiatorjih ne sušite perila, saj se na ta način poraba energije poveča za kar 40 odstotkov.
- Namestite odbojno aluminijasto folijo za radiator, s čimer boste povečali izkoristek toplote.
- Zvečer zagrnite zavese, spustite rolete in žaluzije, saj to zmanjšuje izgube pri ogrevanju in pomaga prihraniti do 15 odstotkov energije.
- Temperatura v prostorih naj bo razumna, poskrbite tudi, da bo ponoči nižja.
1