SiolNET. Posel danes Novice
1,13

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Državna banka prodaja petino Tuševega dolga

1,13

termometer

Engrotuš
Foto: STA

Po propadu postopka prodaje Engrotuša je razpadel tudi bančni konzorcij, ki je iskal novega lastnika trgovske družbe z okoli tri tisoč zaposlenimi. Pred njo je obdobje negotovosti.

Po neuspešni izpeljavi prodaje 300-milijonskih terjatev se je prva od večjih bank upnic že odločila za umik iz financiranja trgovske verige.

Abanka, druga največja banka na našem trgu, je danes začela zbirati ponudbe za odkup njenih 61-milijonskih terjatev do skupine Tuš. Zbirali jih bodo do 28. februarja.

Poteza Abanke potrjuje naše informacije, da so banke že obupale nad skupnim iskanjem novega lastnika za Engrotuš in da je prodaja do nadaljnjega zaustavljena.

Kot smo razkrili na Siol.net, se v zadnjem prodajnem postopku nihče od ponudnikov, ki so bili v ožjem izboru, ni odločil za oddajo ponudbe, s katero bi zadovoljil pričakovanja bank upnic.

Sledi razprodaja trgovskih središč?

Pričakovati je, da se bodo za prodajo terjatev odločili tudi nekateri drugi posamični upniki, ki imajo dobro zavarovane terjatve in so bili do nedavnega del prodajnega konzorcija.

Abanka Foto: STA Predvsem tisti, ki imajo vpisane hipoteke na donosnih trgovskih središčih po večjih mestih v državi, bodo namreč brez težav unovčili zavarovanja in se v celoti poplačali.

To se je pokazalo na primeru Planeta Tuš v Kopru, ki ga je leta 2016 kupil južnoafriški sklad Greenbay. Prodajo največjega Tuševega trgovskega središča je po naših informacijah zahtevala družba Heta, slaba banka nekdanjega Hypa, in se v celoti poplačala.

Enako strategijo naj bi po trditvah naših virov ubrala ena od tujih bančnih upnic. Svoja posojila Tušu ima zavarovana s Tuševim trgovskim središčem v Ljubljani in se želi z unovčenjem terjatev poplačati.

Že pred tem se je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) odločila za prodajo 2,6-milijonskih terjatev do skupine Tuš. V drugi polovici januarja se je iztekel rok za oddajo zavezujočih ponudb. "Ker prodajni postopek še ni končan, DUTB ne more razkrivati dodatnih informacij, saj bi lahko tako negativno vplivala na poplačilo terjatev," so v DUTB pojasnili za Siol.net.

S prodajo posameznih vrednejših delov premoženja v skupini Tuš medtem zmanjkuje premoženja, iz katerega bi se lahko poplačali upniki s slabšimi zavarovanji. Med njih spadajo tudi dobavitelji.

Glavna vrednost skupine Tuš so sicer številne nepremičnine, katerih vrednost po naših informacijah presega obseg finančnih obveznosti. 

Manj prihodkov, več dobička

Razpad prodajnega konzorcija in (raz)prodaja posamičnih terjatev predstavlja dodatno težavo za trgovsko verigo, ki je bila nekdaj zanesljivo na tretjem mestu po tržnem deležu. 

Pred njo je namreč obdobje negotovosti, boja za ohranitev tržnega deleža in iskanja rešitve za dolžniško krizo.

Danes so iz Tuša sporočili, da so v lanskem letu dosegli 493 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za približno tri odstotke manj kot leta 2016.

Mirko Tuš, lastnik in generalni direktor Engrotuša Mirko Tuš, lastnik in generalni direktor Engrotuša Foto: Matej Povše Gre za nerevidirane podatke. Šele čez leto, ko bodo objavili revidirano letno poročilo, bo jasno, v kakšnem stanju je dejansko skupina Tuš.

Kolikšen tržni delež dosegajo na slovenskem trgu, ne razkrivajo. "Na podlagi dosegljivih podatkov vrednostni tržni delež ostaja na ravni preteklega leta, kar nas uvršča med tri največje trgovce v Sloveniji," pojasnjujejo.

Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo je dosegel 19,7 milijona evrov, kar je 20 odstotkov več kot leta 2016. Največji preskok v izboljšanju tega dobička se kaže v trgovinski dejavnosti, kjer se je povečal za 102 odstotka, so pojasnili v Tušu.

Skupina Tuš, v katero spadajo Engrotuš, Tuš nepremičnine in Tuš holding, je po nerevidiranih rezultatih preteklo leto končala s čistim dobičkom v višini 6,2 milijona evrov.

Tuš: Bankam smo dali 300 milijonov evrov

V skupini so ob tem poudarili, da redno izpolnjujejo vse svoje finančne obveznosti in so od leta 2011 bankam upnicam poplačali že več kot 300 milijonov evrov obveznosti.

Kljub temu naši viri iz bank opozarjajo, da so finančne zaveze, ki jih mora izpolnjevati skupina Tuš, postavljene nizko. Poleg tega so se banke s Tušem dogovorile, da bo visoke obresti na posojila poravnal šele ob njihovi zapadlosti. To naj bi bilo leta 2020.

Tuš Foto: STA Banke so tudi glavni krivec za to, da Engrotuš tudi po sedmih letih dolžniške agonije nima novega lastnika.

Engrotuš bo moral za bančna posojila plačevati razmeroma visoke obrestne mere. Poleg tega bi bilo ob prodaji terjatev po prenizki vrednosti potrebno novo čiščenje bančnih bilanc, banke pa bi beležile velikanske izgube.

Za Tuševe terjatve so po naših informacijah pričakovali najmanj 38 odstotkov njihove nominalne vrednosti oziroma okoli 114 milijonov evrov. Ponudbe so bile, kot smo poročali, nekoliko nižje.

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Metulj / 09.02.2018. ob 19:00 +3 0

    a niso jurčku zbil pufe iz 19 na 2mio, pa nej še tušu dajo tak popust

    +3 0
delitve: 8
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin